Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (12.924-12.948)



  1.      lepôten  -tna -o prid. (ó) 1. nanašajoč se na lepoto: lepotne prvine / to je žalilo njegov lepotni čut; lepotni ideal tistega časa; bradavice in druge lepotne napake; izdelek z lepotno napako; imeti stroga lepotna merila / knjiž. izvoliti lepotno kraljico miss; prirediti lepotno tekmovanje 2. ki je za lepšanje: lepotna sredstva / lepotni obliž; lepotna maska za obraz / lepotna kirurgija; napraviti lepotno operacijo / odpreti lepotni salon kozmetični salon 3. ki se goji za okras; okrasen: lepotni grm; lepotne rastline ● knjiž. postaviti se v lepotno pozo pozo, ki naj izraža lepotokozm. lepotna pika naravno ali umetno temno znamenje na licu ali na bradi; zal. lepotna izdaja izdaja na dražjem papirju, v boljši vezavi in boljši grafični opremi; luksuzna izdaja lepôtno prisl.: lepotno oblikovan; ta spomenik lepotno ni med pomembnejšimi glede na lepoto
  2.      lepotíca  -e ž (í) 1. zelo lepa ženska: njegova žena je lepotica; ekspr. lepotica ni, je pa privlačna / redko voliti lepotico Jadrana miss, lepotno kraljico // ekspr. kar je zelo lepo: kateri vrtnar je vzgojil to lepotico 2. zastar. lepotilno sredstvo, ličilo: na obrazu ima precej lepotice
  3.      lepotíčen  -čna -o prid. () 1. ki se goji za okras; okrasen: lepotično drevo; nasaditi lepotično grmovje 2. knjiž. lepotilen, kozmetičen: lepotična sredstva ● knjiž., redko lepotične napake lepotne
  4.      lepotíčenje  -a s () glagolnik od lepotičiti: porabiti dosti časa za lepotičenje
  5.      lepotíčica  -e ž (í) šalj. lepotica: sosedova lepotičica se bo poročila / kot nagovor kam greš, lepotičica
  6.      lepotíčiti  -im nedov.) krasiti, lepšati z lepotilnimi sredstvi in nakitom: lepotičiti obraz, telo; sedela je pred ogledalom in se lepotičila; ženske se rade lepotičijo; lepotičiti si obraz // knjiž., ekspr. krasiti, lepšati sploh: rad je lepotičil svojo pisavo / lepotičiti govorjenje s tujkami
  7.      lepotíčje  -a s () knjiž. 1. okrasni predmeti za nošenje na telesu; nakit: biserno lepotičje; lepotičje iz zlata; izdatki, skrinjica za lepotičje; pren. te lastnosti so lepotičje njene duše 2. redko okrasni predmeti, okrasje: obložiti smrečico z lepotičjem; stekleno lepotičje v vitrini
  8.      lepotíčka  -e ž (í) šalj. lepotica: kdo je ta lepotička / po cestah postavajo lepotičke / kot nagovor pelji me k šefu, lepotička
  9.      lepotíja  -e ž () 1. knjiž. lepota: njena nekdanja lepotija je minila; kakšna lepotija / lepotija Prešernovih pesmi / rad bi sam videl vse te lepotije; lepotije podzemeljske jame so nastajale tisočletja 2. star. okras, okrasek: s stropa visijo trakovi in druge lepotije; izdelovati lepotije iz slonove kosti / njena mladost je hiši v lepotijo
  10.      lepotílen  -lna -o prid. () s katerim se lepša obraz: uporabljati lepotilna sredstva / lepotilna krema / lepotilni salon kozmetični salon
  11.      lepotílo  -a s (í) sredstvo za lepšanje obraza: uporabljati lepotila; v sobi je dišalo po lepotilih; toaletna mizica z lepotili
  12.      lepotína  -e ž (í) nav. mn., star. okrasni predmeti za nošenje na telesu; nakit: še vedno hrani lepotine pokojne žene
  13.      lepotíti  -ím nedov. ( í) knjiž., redko krasiti, lepšati: roko ji lepoti zlat prstan; rože lepotijo polje lepotíti se lepšati se, lepotičiti se: lepotiti se pred ogledalom
  14.      lepôtka  -e ž (ó) knjiž., redko lepotica: lepotka ga je očarala
  15.      lepôtnost  -i ž (ó) um. kar (naj) vzbudi vtis lepega: z resno lepotnostjo modelirani obrazi; cerkev, zgrajena v novi tehniki in njej ustrezajoči lepotnosti; lepotnost železobetona / umetnik se je v delu izogibal idealni lepotnosti lepoti
  16.      lepôtnosten  -tna -o (ó) pridevnik od lepotnost: lepotnostne osnove
  17.      lepoúmen  -mna -o prid. (ú ū) knjiž. ki pozna, ljubi lepoto v umetnosti: izobražen in lepoumen človek / lepoumno govorjenje
  18.      lepoúmnik  -a m () knjiž. poznavalec, ljubitelj lepega v umetnosti: on ni ustvarjalec, ampak samo lepoumnik; lepoumniki romantiki; lepoumnik in mecen
  19.      lepoúmniški  -a -o prid. () nanašajoč se na lepoumnike: biti lepoumniški inteligent / slovensko lepoumniško kulturno izročilo
  20.      lepoznánec  -nca m () zastar. leposlovec: v časopisu so sodelovali tudi lepoznanci // estet: tehnika ga ne zanima, on je predvsem lepoznanec
  21.      lepoznánski  -a -o prid. () zastar. leposloven: bral je učene pa tudi lepoznanske knjige / izdajati lepoznanski list // estetski: jezikovne in lepoznanske pomanjkljivosti spisa
  22.      lepoznánstvo  -a s () zastar. leposlovje: napredek lepoznanstva / zabavno lepoznanstvo // estetika: kar se tiče lepoznanstva, je delo brez napake; načela lepoznanstva
  23.      lépra  -e ž (ẹ̑) knjiž. kronična nalezljiva bolezen, pri kateri se zlasti v koži obraza naredijo obsežne rane; gobavost: zboleti za lepro
  24.      leprózen  -zna -o prid. (ọ̑) med. gobav: leprozni bolniki / leprozne spremembe na koži
  25.      leprozórij  -a m (ọ́) knjiž. bolnica za gobavce: osamiti bolnika v leprozoriju

   12.799 12.824 12.849 12.874 12.899 12.924 12.949 12.974 12.999 13.024  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA