Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (11.349-11.373)



  1.      kropílček  -čka [č tudi lč] m () etn. posodica za blagoslovljeno vodo, navadno na steni v kmečki hiši: v veži je visel kropilček; dotaknila se je kropilčka in se pokrižala
  2.      kropílec  -lca [c tudi lc] m () v krščanskem okolju kdor kropi: kropilci so molče stali ob mrtvaškem odru
  3.      kropílen  -lna -o prid. () rel., v zvezi kropilni kamen kamnita posoda za blagoslovljeno vodo, nameščena v cerkvi pri vhodu: stopiti h kropilnemu kamnu
  4.      kropílnica  -e [tudi n] ž () rel. posoda za blagoslovljeno vodo: v rokah je držal kropilnico s kropilom // kropilni kamen: ustavil se je ob kropilnici ◊ bot. rastlina z modrikasto zelenimi listi in navadno belimi cveti, Calepina
  5.      kropílnik  -a [tudi n] m () rel. kropilni kamen: pomočiti prste v kropilnik // kropilnica
  6.      kropílo  -a s (í) rel. priprava za kropljenje z blagoslovljeno vodo: kovinsko kropilo; posoda s kropilom
  7.      kropíti  -ím nedov. ( í) 1. v krščanskem okolju razprševati kapljice blagoslovljene vode po mrliču: kropiti z oljčno vejico; pren., ekspr. s solzami je kropil njen grob // tako izkazovati spoštovanje mrliču: veliko ljudi ga je prišlo kropit / kropiti mrliča / ekspr. drugi dan so ga že kropili je bil že mrtev 2. star. močiti, vlažiti: grmovje ga je kropilo / solze ji kropijo oči ◊ rel. prositi za božjo naklonjenost z delanjem obrednih kretenj z blagoslovljeno vodo
  8.      kropljênje  -a s (é) glagolnik od kropiti: kropljenje mrliča / kropljenje z blagoslovljeno vodo
  9.      kropnjáča  -e ž (á) nar. vzhodno velika železna ali lončena posoda, navadno za krop
  10.      krós  -a m (ọ̑) šport. tek v naravi po ne posebej pripravljeni stezi: gojiti kros / spomladanski, zimski kros / kros z motornimi kolesi
  11.      krosíst  -a m () žarg., šport. kdor goji kros: zmaga domačih krosistov
  12.      krôsna  -sen s mn.) nar. statve: ropot krosen
  13.      krošé  -ja m (ẹ̑) šport. udarec pri boksu z zamahom roke od strani: premagal ga je z močnim krošejem / desni, levi kroše
  14.      krôšnja  -e ž (ó) 1. zgornji, vejnati del drevesa: gosta, zelena krošnja; veter je stresal košate krošnje kostanjev; bogata razraščenost krošnje; plezati v vrh krošnje / oblikovati krošnje okrasnih dreves 2. nekdaj lesena priprava za prenašanje drobnih predmetov za prodajo: oprtati krošnjo; s krošnjo na hrbtu je potoval po deželi / ribniška krošnja ◊ alp. priprava za prenašanje težjih tovorov na hrbtu v hribe
  15.      krošnjár  -ja m (á) 1. nekdaj kdor v krošnji prenaša in prodaja drobne predmete: krošnjar si je oprtal napol prazno krošnjo; kupiti kaj od krošnjarja / kočevski krošnjar; ribniški rešetarji in krošnjarji / kot krošnjar je prehodil veliko sveta 2. redko branjevec, kramar: takšne stvari se dobijo pri vsakem krošnjarju
  16.      krošnjáriti  -im nedov.) 1. nekdaj v krošnji nositi in prodajati drobne predmete: v mladosti je krošnjaril; odločil se je, da bo šel krošnjarit v tuje dežele 2. slabš., redko kupčevati, prekupčevati: krošnjariti s slikami
  17.      krošnjárjenje  -a s (á) glagolnik od krošnjariti: krošnjarjenje s suho robo je bilo zelo razširjeno
  18.      krošnjárka  -e ž (á) redko branjevka, kramarica: vsiljiva krošnjarka
  19.      krošnjárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na krošnjarje: krošnjarska trgovina / krošnjarsko dovoljenje
  20.      krošnjárstvo  -a s () nekdaj dejavnost krošnjarjev: odpraviti krošnjarstvo / dobiti dovoljenje za krošnjarstvo
  21.      krôšnjast  -a -o prid. (ó) podoben krošnji: krošnjasta oblika
  22.      krošnjàt  -áta -o prid. ( ā) ki ima zelo razvito krošnjo: veter maje krošnjate bore; sedeli so pod krošnjato jablano
  23.      króta  -e ž (ọ́) 1. pog., ekspr. krastača: na cesto je skočila krota; velika rjava krota 2. nizko človek, navadno manjši, drobnejši: s to kroto ne želim imeti opravka / kot psovka ti zoprna krota // ekspr. otrok: ti krota mala
  24.      krôtek  in kroták krôtka -o tudiprid., krotkéjši (ó ó) 1. ki človeka ne napada, mu ne povzroča težav: krotek pes, vol / krotka čreda / ko so se konji izdivjali, so postali krotki / ekspr. zver je bila čisto krotka v njenih rokah 2. raba peša miren, poslušen, ponižen: krotek in ponižen človek; dobil je krotko ženo; krotek kot jagnje / ekspr. v trenutku je bila krotka // ki izraža, kaže mirnost, poslušnost, ponižnost: njen pogled je bil krotek / krotke oči / krotek značaj 3. ekspr. ki se pojavlja v neizraziti obliki: nalivu je sledil krotek dež; krotka sapa ◊ čeb. krotke čebele čebele, ki ne pikajo rade krôtko in krotkó prisl.: gleda krotko in vdano; krotko prenašati trpljenje
  25.      krotênje  -a s (é) glagolnik od krotiti: krotenje podivjane živali / krotenje upornikov / krotenje jeze, strahu

   11.224 11.249 11.274 11.299 11.324 11.349 11.374 11.399 11.424 11.449  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA