Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

3 (1.124-1.148)



  1.      belívski  -a -o () pridevnik od belivec: belivsko orodje
  2.      belják  -a m (á) 1. prozorna sluzasta snov v jajcu: ko beljak zakrkne, jed serviramo; jajčni beljak; sneg iz beljakov 2. redko beljakovina: mlečni beljak 3. nar. vzhodno belo (v očesu): pogledal me je z beljaki
  3.      beljákov  -a -o (á) pridevnik od beljak: beljakov sneg
  4.      beljakovína  -e ž (í) biol., kem. organska spojina, ki jo sestavljajo velike komplicirane molekule, zgrajene iz aminokislin: beljakovine so bistvena sestavina živalskih in rastlinskih celic; mlečna, rastlinska, živalska beljakovina; razkroj beljakovin
  5.      beljakovínast  -a -o prid. (í) 1. podoben beljakovini: beljakovinasta tekočina 2. redko beljakovinski: beljakovinasta hrana
  6.      beljakovínski  -a -o prid. () nanašajoč se na beljakovino: beljakovinska hrana; beljakovinska krmila / beljakovinske snovi, ki jih proizvajajo celice
  7.      beljáva  -e ž () les. svetlejši les na obodu debla: lubadarji se razvijajo pod lubjem in v beljavi
  8.      beljávec  -vca m () les. les z neizrazito črnjavo
  9.      beljavína  -e ž (í) redko beljava
  10.      béljenje 1 -a s (ẹ́) 1. glagolnik od beliti1: a) beljenje stanovanja b) beljenje las, platna; beljenje tkanine s klorom c) beljenje hlodov 2. redko belež: beljenje odpada s sten
  11.      béljenje 2 -a s (ẹ́) glagolnik od beliti2: beljenje žgancev
  12.      bélka  -e [za žival tudi k] ž (ẹ̑) 1. ženska bele rase: poroka črnca z belko 2. belkasta žival, navadno krava: pasel je belko in sivko ◊ zool. ptica, ki živi visoko v gorah in je poleti rjava, pozimi bela, Lagopus mutus
  13.      belkanto  gl. belcanto
  14.      bélkast  -a -o [lk in k] prid. (ẹ̑) ki ni popolnoma bel: steber belkastega dima; belkasti lasje; belkast oblak; plašč belkaste barve bélkasto prisl.: belkasto rumena ali belkastorumena slonovina
  15.      bellefleur  gl. belfler
  16.      belo... 1 prvi del zloženk nanašajoč se na bel: belodlak, belokožec; belogardist, belokranjski
  17.      belo... 2 prvi del zloženk, kakor belopikčast, belorožnat, belosiv, belozelen ipd., gl. bel
  18.      belôba  -e ž (ó) star. belina: beloba lilije
  19.      belobrád  in belobràd -áda -o prid. (; á) ki ima belo, sivo brado: star belobrad možakar
  20.      belobŕdski  -a -o prid. () arheol., v zvezi belobrdska kultura materialna kultura južnih Slovanov zgodnjega srednjega veka
  21.      belobŕk  -a -o prid. ( ) ki ima bele, sive brke: belobrk general s koničasto bradico
  22.      belocvéten  -tna -o prid. (ẹ̑) ki ima bel cvet: velike zaplate belocvetnih marjetic
  23.      belóčnica  -e ž (ọ̑) anat. bela, neprozorna zunanja plast zrkla: vnetje beločnice
  24.      belodlák  in belodlàk -áka -o prid. (; á) ki ima belo dlako: belodlak pes
  25.      belogardíst  -a m () med narodnoosvobodilnim bojem pripadnik bele garde v Sloveniji: Rupnikovi belogardisti; zločini belogardistov // med državljansko vojno po oktobrski revoluciji pripadnik bele garde: boji med belogardisti in rdečearmejci

   999 1.024 1.049 1.074 1.099 1.124 1.149 1.174 1.199 1.224  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA