Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
3 (11.049-11.073) 
- kravjáča -e ž (á) bot. slabša užitna goba svetlo rjave barve, Suillus bovinus ♪
- kravójec -jca m (ọ̑) nar. rastlina z zelo visokim votlim steblom in zelenkastimi cveti v kobulih; orjaški silj: čaj iz kravojca ♪
- kravosès in kravosés -ésa m (ȅ ẹ́; ẹ̑) zool. zelo velika indijska nestrupena kača; piton ♪
- krávše -ta tudi kravšè -éta s (ā; ȅ ẹ́) ekspr. krava, navadno suha, stara: v hlevu je imel eno samo kravše ♪
- kráža -e ž (á) nav. mn., nav. ekspr. črti v obliki črke X: delati križe in kraže; prim. križa kraža ♪
- kŕc medm. (ȓ) izraža lahen udarec s prsti, navadno za svarilo: udaril ga je po roki: krc / krc, ga je krcnil po ušesu; sam.: dobil boš krc ♪
- kŕcanje 1 -a s (r̄) glagolnik od krcati1: krcanje po prstih ♪
- kŕcanje 2 -a s (r̄) glagolnik od krcati2: dovoljenje za krcanje ♪
- kŕcati 1 -am nedov. (r̄) lahno udarjati s prsti, navadno za svarilo: krcal ga je po ušesih // ekspr. kratko, močno udarjati: krcal ga je s palico; zaradi grde pisave ga je krcala po prstih ♪
- kŕcati 2 -am nedov. (r̄) redko nakladati, natovarjati (na ladjo): krcati tovor ♪
- kŕcelj -clja tudi krcèlj -cljà m (ŕ; ǝ̏ ȁ) redko 1. štrcelj: krcelj odrezane roke / krclji dreves 2. hlod: voziti krclje na žago ♪
- kŕčast -a -o prid. (r̄) nanašajoč se na krč: od napora je imel krčaste prste / krčast napor krčevit ♪
- kŕčiti 1 -im nedov. (ŕ ȓ) 1. spravljati v položaj, ko sosednji deli med seboj tvorijo kot: krčiti roke; krčiti in iztezati nogo; prsti se ji krčijo / krčiti roke v pest; mišice se raztezajo in krčijo / krčiti se v dve gubé // ekspr. delati gube, zlasti na koži: krčiti čelo; lica so se ji krčila 2. ekspr. delati, povzročati krče: lakota mu krči želodec; brezoseb. krčilo ga je po črevesju / krčil in zvijal se je v napadu kašlja ● knjiž., ekspr. od groze se ji je krčilo srce groza jo je bila kŕčiti se 1. postajati po obsegu manjši: pri sušenju se les krči / to blago se rado krči / ekspr. imetje se mu krči; prihranki se vidno krčijo // ekspr. postajati po dolžini manjši: razdalja se je vedno bolj krčila; sence v gozdu se krčijo / dan se krči 2. ekspr. braniti, obotavljati se: krčil se je izplačati doto; za teh par dinarjev se ne boš krčil / nič se ne krči, kar vzemi krčèč
-éča -e: krčeče se telo ♪
- krčmárstvo -a s (ȃ) dejavnost krčmarjev: oprijel se je krčmarstva ♪
- kreatívnost -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost kreativnega, ustvarjalnost: režijska kreativnost; poglobljena umetniška kreativnost / kreativnost igralca / v svojih modelih je pokazal precej kreativnosti ♪
- kréda -e ž (ẹ̑) 1. snov za pisanje po večjih površinah, navadno v obliki podolgovatega predmeta: kupiti kredo; pisati s kredo na tablo; barvasta kreda; košček krede; škatlica kred; bled kot kreda / krojaška kreda; šolska kreda // petr. rahla usedlina iz hišic odmrlih luknjičark: kopati kredo / jezerska kreda usedlina iz drobcev apnenca in dolomita 2. um. mehek, navadno črn ali rjav risarski material: riše s kredo in ogljem / risba v kredi // risarska tehnika s takšnim materialom: kredo je opustil in začel z oljem 3. geol. obdobje mezozoika, v katerem so se razvili listavci in žužkojedi: jura in kreda ● star. dobiti kaj na kredo na kredit, upanje ◊ obrt. snov za beljenje iz kaolina ♪
- krédnat -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kredo: krednat prah / krednata tla / krednate skale ♪
- krehetáti -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) ekspr. govoriti s hripavim glasom: ves čas je nekaj krehetal krehetáti se smejati se s hripavim glasom: pijanci so peli in se krehetali ♪
- kreking tudi cracking -a [kréking] m (ẹ̑) kem. pridobivanje bencina, petroleja iz mineralnega olja z visoko temperaturo in visokim pritiskom: začeti v proizvodnji s krekingom; neskl. pril.: kreking proces ♪
- krematórijski -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na krematorij: krematorijski dimnik / krematorijske peči ♪
- kreménčev -a -o prid. (ẹ̑) nestrok. kremenov: kremenčev pesek, prah / kremenčeva svetilka; kremenčevo steklo ♪
- kreménec -nca m (ẹ̑) star. kremen: zrna kremenca ◊ kem. silicij ♪
- kremeníca -e ž (í) min. brezbarvna spojina silicija z dvema atomoma kisika: meteoriti, bogati s kremenico ♪
- kremenít -a -o prid. (ȋ) 1. ekspr. odločen, trden, neustrašen: kremenit človek / kremenit značaj 2. redko kremenast: kremenita zemlja ♪
- kremenítost -i ž (ȋ) ekspr. lastnost kremenitega: kremenitost značaja ♪
10.924 10.949 10.974 10.999 11.024 11.049 11.074 11.099 11.124 11.149