Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

24 (960-984)



  1.      jasnoók  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima jasne, bistre oči: jasnook otrok; jasnooko dekle
  2.      jásnost  -i ž (á) 1. lastnost, značilnost jasnega: jasnost neba, gorskih vrhov / jasnost pisave, slike / jasnost pojmov / jasnost dokazov / jasnost izražanja, spisa / v srce sta se mu naselili jasnost in mehkoba / s tako jasnostjo doslej še ni izpraševal 2. stanje, ko se kaj razume, dojame, spozna: v tem trenutku ga je obšla popolna jasnost; želeti si jasnosti ∙ priti do jasnosti glede česa izvedeti, spoznati, kakšno je v resnici 3. knjiž., redko prisebnost, treznost: dejanje je storil v popolni jasnosti
  3.      jasnôta  -e ž (ó) star. jasnost: drugi dan mu je prinesel jasnoto / jasnota neba
  4.      jasnovídec  -dca m () jasnoviden človek: to je bila dežela prerokov in jasnovidcev / nastop čarovnika jasnovidca v cirkusu / politik mora biti jasnovidec
  5.      jasnovíden  -dna -o prid.) 1. sposoben ugotavljati, zaznavati prostorsko ali časovno oddaljene stvari brez posredovanja čutnih organov: jasnoviden človek 2. ki jasno, bistro vidi, presoja: jasnovidni kritik, pisatelj; nekaj jasnovidnih ljudi je le opazilo, kam vodi ropanje narave
  6.      jasnovídka  -e ž () redko jasnovidna ženska: napovedi jasnovidke / mali jasnovidki ni mogel ničesar prikriti
  7.      jasnovídnost  -i ž (í) lastnost jasnovidnega človeka: dana mu je jasnovidnost; pojavi jasnovidnosti / navedene izjave so napisane z genialno jasnovidnostjo; intuitivna, materinska jasnovidnost
  8.      jasnovídstvo  -a s () redko jasnovidnost: zavračati jasnovidstvo
  9.      jáspis  -a m () poldrag kamen rdečkaste ali rjavkaste barve: zaponka iz jaspisa
  10.      jáspisen  -sna -o prid. () nanašajoč se na jaspis: jaspisni stebri / jaspisna barva
  11.      jástog  -a m () velik morski rak z zelo okusnim mesom: kuhan jastog; zaščitena obalna področja za gojitev jastogov in ostrig
  12.      jástreb  -a m () 1. velika ptica ujeda z ravnim, le na koncu ukrivljenim kljunom in navadno golim vratom: ogledovati si jastrebe v živalskem vrtu; gleda, preži kot jastreb ♦ zool. beloglavi jastreb ki ima glavo in vrat porasla z belim puhom, Gyps fulvus; egiptovski jastreb po telesu belkasta južna ptica ujeda z duhom po mrhovini; mrhar; rjavi jastreb z rjavim perjem in s puhom poraslo glavo, Aegypius monachus // nar. kragulj: jastreb se je spustil na piščance 2. redko grabežljivec: po njegovi smrti so se vrgli vsi ti jastrebi na njegovo premoženje ● publ. manevri na mejah kažejo popuščanje jastrebom zagovornikom politike sile
  13.      jástrebast  -a -o prid. () redko jastrebji: jastrebaste oči
  14.      jastrebína  -e ž (í) bot. rastlina z lihopernatimi listi in belimi ali modro vijoličastimi cveti v dolgopecljatih socvetjih, Galega
  15.      jástrebji  -a -e prid. () tak kot pri jastrebu: ptica z jastrebjimi kremplji / ekspr.: jastrebji nos, obraz; jastrebje oči jástrebje prisl.: jastrebje hitro so se bližala letala
  16.      jástrebov  -a -o () pridevnik od jastreb: jastrebovi kremplji
  17.      jástvo  -a s () 1. filoz. kar opredeljuje koga, da je jaz: človekovo jastvo 2. zastar. jaz: celotnost njegovega jastva / otresti se svojega jastva
  18.      jáščarica  -e ž () bot. gorska rastlina z belimi ali rdečkastimi cveti v kobulih, Peucedanum ostruthium
  19.      jášek  -ška m () navpičen ali zelo strm cevast prostor, zlasti za dostop do česa pod površjem: izkopati jašek; betonski jašek; pokrov za jašek / redko na mizi je bil jašek za črnilnik vdolbina // tak prostor, ki vodi v notranjost rudnika: rudarji se zbirajo ob jašku; spustiti se po jašku v rudnik; opuščeni jaški; dno, globina jaška // navadno s prilastkom tak prostor v stavbi za komunikacije, odvajanje ali dovajanje česa: v načrtu predvideti jaške / jašek za dvigalo; jašek za smeti ◊ agr. jašek za seno po katerem se spušča seno v hlev; geol. sondažni jašek ki se izkoplje za raziskovanje zgradbe in sestave kamnin; grad. inštalacijski jašek za vse napeljave v stavbi; kletni jašek za dovajanje svetlobe ali za spravljanje stvari iz kleti ali vanjo; svetlobni jašek v sredini stavbe ali ob kletnih prostorih za dovajanje svetlobe; metal. jašek del peči, navadno v obliki pokončnega valja, v katerega se da vložek; mont. izvozni jašek za spravljanje rude, premoga iz rudnika; ptt kabelski jašek za dostop h kabelskim kanalizacijskim cevem; teh. revizijski jašek za dostop h kaki napeljavi; servisni jašek revizijska jama; zračni jašek za dovajanje svežega zraka
  20.      jáškast  -a -o prid. () podoben jašku: jaškasta odprtina ♦ metal. jaškasta peč peč, ki ima jašek
  21.      jášma  -e ž () knjiž., redko jaspis: kipec iz jašme
  22.      ját  -a m () lingv. triintrideseta črka glagolske ali ustrezna črka staroslovanske cirilske azbuke: napisati jat // samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: prehod jata v dvoglasnik
  23.      játa  -e ž (á) 1. večja skupina letečih ali plavajočih živali iste vrste: ribje jate; jata škorcev, vran / zbiranje rib v jate ob drstitvi; leteti, potovati v jatah // nav. ekspr. večja skupina letečih ali plavajočih predmetov sploh: jata ladij, letal, strelic // nav. ekspr. večja skupina česa sploh: jata otrok / vprašanje je vzbudilo celo jato misli 2. vsa perutnina, ki se goji skupaj: povečati jato; jata nesnic
  24.      jatagán  -a m () v orientalskem okolju zakrivljen enorezen bojni nož: nositi jatagan za pasom
  25.      játoma  prisl. (ā) redko v jatah: ribe so jatoma potovale proti severu

   835 860 885 910 935 960 985 1.010 1.035 1.060  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA