Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

24 (710-734)



  1.      izkorenínjenec  -nca m () ekspr. človek, ki ni več (čustveno) povezan z okoljem, iz katerega izhaja: kaj naj počnemo, izkoreninjenci smo; to so sami izkoreninjenci in odpadniki ◊ gozd. drevo, ki ga je izruval veter
  2.      izkorenínjenje  -a s () glagolnik od izkoreniniti: izkoreninjenje brezposelnosti; boj za dokončno izkoreninjenje fašizma / izkoreninjenje tuberkuloze
  3.      izkorenínjenost  -i ž () ekspr. stanje človeka, ki ni več (čustveno) povezan z okoljem, iz katerega izhaja: duhovna, narodna izkoreninjenost človeka; polastila se ga je zavest izkoreninjenosti
  4.      izkorístek  -tka m () teh. količina, navadno izražena v odstotkih, ki pove, kolikšen del snovi, energije, dela je koristno porabljen: izkoristek se je povečal za deset odstotkov; doseči dober izkoristek; izkoristek goriva, rude; izkoristek toplote pri kuhanju s plinom je višji kot pri električnem štedilniku / toplotni izkoristek / efektivni izkoristek delovnega časa efektivna izkoriščenostagr. klavni izkoristek vse, kar se pridobi z zakolom živali; elektr. svetlobni izkoristek razmerje med oddanim svetlobnim tokom in prejeto električno močjo; izkoristek elektromotorja razmerje med mehansko močjo, ki jo elektromotor oddaja, in električno močjo, ki se elektromotorju dovaja; fiz. mehanski izkoristek razmerje med močjo, ki jo stroj oddaja, in močjo, ki se stroju dovaja
  5.      izkorístiti  -im dov.) 1. popolnoma, v celoti porabiti: izkoristil je ves kredit / dopusta ne more več dobiti, ker ga je že izkoristil // napraviti, da se kaj funkcionalno, namensko izpolni: dobro izkoristiti prostor / izkoristiti in zapraviti čas / lepo vreme so izkoristili za izlet 2. napraviti, da kaj opravi svoj namen: izkoristiti stroje / izkoristiti gorivo 3. napraviti, da kaj prinese ugodnosti: izkoristil je trenutni položaj na tržišču in prodal zalogo / izkoristil je položaj in pobegnil ♦ šport. izkoristiti enajstmetrovko doseči gol z enajstmetrovke // napraviti, da kaj neupravičeno prinese ugodnosti: izkoristiti službeni položaj / izkoristiti dolžnika ● izkoristiti gozd uporabiti ga v gospodarske namene izkoríščen -a -o: stroji niso dovolj izkoriščeni; vse možnosti še niso izkoriščene; za kmetijstvo izkoriščene površine
  6.      izkoristljív  -a -o prid. ( í) ki se da izkoristiti: napolniti ves izkoristljivi prostor; izkoristljivi viri energije
  7.      izkoríščanec  -nca m (í) kdor je izkoriščan: družba brez izkoriščevalcev in izkoriščancev
  8.      izkoríščanje  -a s (í) glagolnik od izkoriščati: izkoriščanje atomske energije v miroljubne namene / izkoriščanje službenega položaja / izkoriščanje delavcev / publ. izkoriščanje človeka po človeku / izkoriščanje gozdov, rudnikov ♦ ekon. kapitalistično izkoriščanje
  9.      izkoríščanost  -i ž (í) stanje izkoriščanega človeka: prizadela ga je izkoriščanost teh ljudi
  10.      izkoríščati  -am nedov. (í) 1. delati, da se kaj funkcionalno, namensko izpolnjuje: ljudje so izkoriščali podzemeljske jame za bivanje; dobro izkoriščati prostor / prav izkoriščati prosti čas 2. delati, da kaj opravlja svoj namen: dobro izkoriščati krmo; izkoriščati stroje / izkoriščati gorivo 3. delati, da kaj prinaša ugodnosti: izkoriščati položaj na tržišču / izkoriščati ugodne priložnosti // delati, da kaj neupravičeno prinaša ugodnosti: izkoriščal je svoj službeni položaj / izkoriščali so njeno dobroto 4. neplačano si prilaščati proizvode tujega dela: izkoriščati delavce 5. uporabljati kaj v gospodarske namene: izkoriščati gozdove, rudnike, zemljišča izkoriščajóč -a -e: izkoriščajoč ugodno priložnost, so partizani napadli postojanko; izkoriščajoči družbeni sloj izkoríščan -a -o: izkoriščani delavci; načrtno izkoriščani gozdovi; racionalno izkoriščani stroji; sam.: nasprotja med izkoriščevalci in izkoriščanimi
  11.      izkoríščenje  -a s () glagolnik od izkoristiti: načrtno izkoriščenje delovnega časa / izkoriščenje energije
  12.      izkoríščenost  -i ž () značilnost izkoriščenega: dobra izkoriščenost počitniških domov; povprečna izkoriščenost stroja / elektrarne so dosegle že skrajno stopnjo izkoriščenosti
  13.      izkoriščeválec  -lca [c] m () 1. kdor si neplačano prilašča proizvode tujega dela: izkoriščevalec delavcev; oblast izkoriščevalcev; nasprotja med izkoriščevalci in izkoriščanimi 2. publ. kdor kaj izkorišča: komponist se je pokazal kot dober izkoriščevalec orkestrskega zvoka
  14.      izkoriščeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na izkoriščanje: izkoriščevalni nameni / izkoriščevalni sistem / izkoriščevalna družba izkoriščevalska
  15.      izkoriščeválka  -e [k] ž () ženska oblika od izkoriščevalec: izkoriščevalka delavk
  16.      izkoriščeválski  -a -o [s] prid. () nanašajoč se na izkoriščevalce: izkoriščevalski način proizvodnje / izkoriščevalski razred; izkoriščevalski sistem; izkoriščevalska družba
  17.      izkoriščevánje  -a s () izkoriščanje: izkoriščevanje delavcev / izkoriščevanje gozdov
  18.      izkoriščeváti  -újem nedov.) izkoriščati: izkoriščevati delavce / izkoriščevati gozdove izkoriščujóč -a -e: izkoriščujoč slabosti drugih, je dosegel svoj cilj
  19.      izkoščíčiti  -im dov.) gastr. odstraniti koščico iz sadeža: izkoščičiti češnje, marelice izkoščíčen -a -o: izkoščičene breskve; izkoščičeno sadje
  20.      izkovati  gl. skovati
  21.      izkozláti  -ám in skozláti -ám dov.) nizko izmetati iz želodca; izbruhati: izkozlati pijačo / izkozlal se je
  22.      izkóžiti  -im dov. (ọ́ ọ̑) knjiž. iz kože dati, odreti: izkožiti jelena, zajca
  23.      izkramljáti  -ám dov.) redko kramljaje povedati: izkramljala je svojo življenjsko zgodbo izkramljáti se ekspr. povedati vse, kar človeka zanima, vznemirja: prijatelja sta se končno izkramljala do mile volje
  24.      izkŕcanje  -a s () glagolnik od izkrcati: preprečiti izkrcanje / izkrcanje padalcev / izkrcanje blaga
  25.      izkŕcati  -am dov. () spraviti koga z ladje na kopno, navadno s posebnim namenom: zaradi nesreče so izkrcali vse potnike; izkrcati čete na sovražnikovi obali // publ. razložiti, raztovoriti: izkrcati tovor izkŕcati se stopiti, oditi z ladje na kopno: potniki so se izkrcali; izkrcati se na samotnem otoku / zavezniške čete so se izkrcale v Normandiji tudi iz zraka / šalj. izkrcati se iz vlaka izkŕcan -a -o: izkrcani potniki; izkrcano blago

   585 610 635 660 685 710 735 760 785 810  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA