Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

24 (676-700)



  1.      izključljív  -a -o prid. ( í) 1. ki se da izključiti: naprava je izključljiva 2. zastar. izključen: izključljiva pravica predsednika izključljívo prisl.: plesal je izključljivo z grofinjo
  2.      izključljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost izključljivega: izključljivost aparata, stroja / izključljivost resnice in neresnice / zastar. izključljivost plemiške družbe ekskluzivnost
  3.      izkljúčnost  -i ž () lastnost, značilnost izključnega: izključnost pravice / v njenem salonu je veljalo načelo izključnosti ekskluzivnosti / knjiž. izključnost njegovega duha izjemnost
  4.      izkljúvati  -am in -kljújem tudi izkljuváti -kljúvam in -kljújem tudi skljúvati -am in skljújem tudi skljuváti skljúvam in skljújem dov., izkljúval tudi izkljuvál tudi skljúval tudi skljuvál (ú; á ú) s kljuvanjem spraviti iz česa: izkljuvati črva iz lubja; ptiči so mu izkljuvali oči; pišče se je izkljuvalo iz jajca; pren., ekspr. najbolj skrito misel so hoteli izkljuvati iz njega ∙ preg. vrana vrani oči ne izkljuje tisti, ki so, navadno v nepoštenih zadevah, enakega mišljenja, prepričanja, drug drugemu ne nasprotujejo, ne škodujejo; prim. skljuvati
  5.      izklòp  -ópa in -ôpa m ( ọ̑, ó) izklopitev, izklopljenje: avtomatski izklop; izklop aparata
  6.      izklópen  -pna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na izklop, izklopitev: izklopna priprava, ura; izklopno stikalo
  7.      izklopítev  -tve ž () glagolnik od izklopiti: izklopitev električnega voda / izklopitev misli
  8.      izklopíti  in izklópiti -im dov. ( ọ̄) prekiniti (s stikalom) električni tok in s tem ustaviti delovanje česa: izklopiti gramofon, radio; izklopiti motor; izklopiti električno peč; naprava je taka, da se sama izklopi / izklopil je telefon, da ga ne bi kdo motil pri delu / izklopiti električni tok; pren., ekspr. izklopila je vsako misel in samo ležala ∙ žarg., elektr. izklopiti porabnike električne energije prenehati pošiljati električno energijo porabnikom izklópljen -a -o: televizor ni izklopljen
  9.      izklópljenje  -a s (ọ̄) glagolnik od izklopiti: izklopljenje radia, telefona / izklopljenje električnega toka
  10.      izknjížba  -e ž () jur. črtanje, izbris vknjižbe
  11.      izknjíženje  -a s () glagolnik od izknjižiti
  12.      izknjížiti  -im dov.) jur. črtati, izbrisati vknjižbo: izknjižiti dolg na posestvu
  13.      izkobacáti se  -ám se tudi skobacáti se -ám se dov.) nav. ekspr. s težavo priti iz česa: otrok se je izkobacal iz posteljice; izkobacal se je, zastar. izkobacal je iz jarka / komaj se je izkobacal iz avtomobila; prim. skobacati se
  14.      izkokodákati  -am in skokodákati -am dov. () nizko reči, povedati: vsem izkokodakaj, da sem to storil jaz
  15.      izkólcati  -am [c] dov. (ọ̄) slabš. nerazločno, kolcajoč izgovoriti: naposled je le nekaj izkolcala; kakor hočeš, je izkolcal
  16.      izkôlčiti  -im in skôlčiti -im [č in lč] dov.) med., vet. izpahniti v kolku: izkolčiti nogo; pri padcu si je izkolčil nogo izkôlčen in skôlčen -a -o: izkolčena žival
  17.      izkolehati  gl. skolehati
  18.      izkolíčiti  -im dov.) grad. zakoličiti: izkoličiti parcelo; izkoličiti traso za cesto
  19.      izkomatáti se  -ám se dov.) ekspr. izmotati se: izkomatati se iz odej
  20.      izkomplimentírati  -am dov. () knjiž., redko odpraviti, odsloviti na lep, vljuden način: izkomplimentirala ga je iz hiše
  21.      izkonstruirati  ipd. gl. skonstruirati ipd.
  22.      izkòp  -ópa m ( ọ́) 1. glagolnik od izkopati: izkop jame, kanala; izkop temeljev / izkop rude / izkop trupla 2. prostor, ki je nastal z izkopavanjem: poglobiti izkop; izkop za vodovod // količina izkopanega materiala: enodnevni izkop peska, premoga 3. mont. kraj, kjer se koplje ruda, premog; odkop: opuščeni izkopi / delati na izkopu
  23.      izkopálnik  -a m () agr. priprava za izkopavanje krompirja, ki se navadno priključi traktorju: delati z izkopalnikom / odmetalni, rešetkasti izkopalnik / traktorski izkopalnik
  24.      izkopanína  -e ž (í) 1. nav. mn. izkopan predmet, zlasti iz starejših zgodovinskih obdobij: med izkopaninami je tudi srebrna posoda in nakit / arheološke izkopanine ♦ arheol. izkopanine iz halštatske dobe 2. izkopani material: odvažati izkopanino; količina rude v izkopanini
  25.      izkopáti  -kópljem tudi -ám tudi skopáti skópljem tudi -ám dov., izkôplji izkopljíte tudi izkôpaj izkopájte tudi skôplji skopljíte tudi skôpaj skopájte; izkôpal tudi skôpal (á ọ́, ) 1. s kopanjem narediti: izkopati grob, jamo, kanal; izkopati temelje za hišo; izkopati z bagrom, motiko; izkopati si klet v skalo 2. s kopanjem spraviti iz česa, navadno iz zemlje: izkopati krompir; izkopati rastlino s koreninami; izkopati truplo / izkopati ponesrečence izpod ruševin; pren., ekspr. njegovo dramo so spet izkopali iz pozabe ∙ ekspr. oči bi mu izkopala zelo sem jezna nanj; ekspr. izkopati bojno sekiro začeti boj; ekspr. denar moram dobiti, čeprav ga iz tal, zemlje izkopljem ne glede na izbiro sredstev, na vsak način // s kopanjem priti do česa: arheologi so izkopali ostanke nasipa; pren., ekspr. posrečilo se mu je izkopati skrivnosti ♦ lov. izkopati jazbeca s kopanjem priti do njega v brlogu izkopáti se tudi skopáti se ekspr. s težavo priti iz česa ovirajočega: nazadnje se je le izkopal iz sena; komaj so se izkopali iz snega / počasi so se izkopali iz spalnih vreč // s prizadevanjem, trudom priti iz neugodnega položaja: izkopati se iz dolgov, revščine, žalosti; s prizadevnim delom se je izkopal iz najhujšega; ne verjamem, da se izkoplje ∙ ekspr. poškodba je res huda, a on se že izkoplje ozdravi izkopán tudi skopán -a -o: izkopan krompir; izkopani predmeti; izkopan rov; prim. skopati

   551 576 601 626 651 676 701 726 751 776  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA