Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
24 (585-609) 
- hedonístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na hedoniste ali hedonizem: hedonistična filozofija / hedonistična umetnost ♦ psih. hedonistična psihologija nazor, da izvira človekovo delovanje iz težnje po ugodju ali izogibanju neugodja ♪
- hedonízem -zma m (ȋ) filoz. nazor, da je cilj človekovega življenja uživanje: filozofska osnova hedonizma; pristaš hedonizma / vera v življenjsko odgovornost se je umaknila vulgarnemu hedonizmu ♪
- hedónski -a -o prid. (ọ̑) knjiž. nanašajoč se na hedonizem: hedonska čustva; predal se je pravemu hedonskemu uživanju / hedonsko ugodje ♪
- hédžra -e ž (ẹ̑) Mohamedov beg iz Meke v Medino leta 622 kot začetek muslimanskega štetja let: leta 979 po hedžri ♪
- hegeljánec -nca m (ȃ) filoz. pristaš hegeljanstva ♪
- hegeljánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na hegeljance ali hegeljanstvo: hegeljanski nazori / delu se pozna vpliv hegeljanske filozofije ♪
- hegeljánstvo -a s (ȃ) filoz. Heglova filozofija ali na njenih osnovnih načelih temelječa filozofska smer: pristaš hegeljanstva ♪
- hegemón -a m (ọ̑) knjiž. kdor ima vodilen, gospodujoč položaj, zlasti v politiki: upirati se volji hegemonov; imperialistični hegemon / publ. delavski razred je postal hegemon naprednih gibanj vodja, vodilna sila // pri starih Grkih vojskovodja, poveljnik ♪
- hegemoníja -e ž (ȋ) vodilen, gospodujoč položaj, zlasti v politiki, nadvlada: boriti se zoper hegemonijo in neenakopravnost; gospodarska, politična hegemonija; hegemonija močnejših nad šibkejšimi; težnja po hegemoniji / hegemonija proletariata / doba atenske hegemonije in razcveta; pren., ekspr. hegemonija razuma nad srcem ♪
- hegemoníst -a m (ȋ) pristaš hegemonizma: hegemonisti so posegali tudi po nacionalnem zatiranju ♪
- heliotropízem -zma m (ȋ) bot. pojav, da se rastlinski organi obračajo pod vplivom sončne svetlobe ♪
- heterízem -zma m (ȋ) lahkoživo življenje, prostitucija v stari Grčiji ♪
- hidroksílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na hidroksil: hidroksilna skupina ♦ fiz. hidroksilni anioni ♪
- hímnus -a tudi -mna m (ȋ) knjiž., redko hvalnica, himna: čudovit himnus naravi / velikonočni himnus ♪
- hipotáktičen -čna -o (á) pridevnik od hipotaksa; podreden: hipotaktični veznik ♪
- hitrósten -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na hitrost: hitrostna meja / hitrostni rekord; hitrostna krivulja ♦ šport. hitrostni športi športi, pri katerih se uspeh meri po doseženem času; hitrostna vožnja; hitrostno drsanje ♪
- hlevarína -e ž (ȋ) plačilo za uporabo hleva: plačati hlevarino ♪
- hójevec -vca m (ọ́) čeb. hojev med: hojevec ima najvišjo ceno ♪
- horizontálen -lna -o prid. (ȃ) 1. vzporeden z gladino mirujoče vode; vodoraven: horizontalni položaj, presek; horizontalna lega, smer / horizontalna hitrost letala hitrost v vodoravnem letu 2. nanašajoč se na enote iste stopnje, vrednosti: horizontalno in vertikalno povezovanje organizacij ♪
- hranítev 2 -tve ž (ȋ) glagolnik od hraniti, dajati hrano: pomanjkljiva hranitev / hranitev pri prsih dojenje ♪
- hrápav -a -o prid. (á) 1. ki ni gladek: hrapav les, papir; hrapava lupina, skorja; hrapava površina / hrapava koža; od dela ima hrapave roke 2. redko hripav, hreščeč: spregovoril je s hrapavim glasom / ekspr. pismo je napisano v hrapavem slogu v ne popolnoma oblikovanem hrápavo prisl.: hrapavo govoriti ♪
- hrapavína -e ž (í) redko hrapava površina: ometu podobna hrapavina ♪
- hrápavost -i ž (á) lastnost, značilnost hrapavega: hrapavost površine; hrapavost rok / ekspr. v delu je še precej hrapavosti in nerodnosti ♪
- hrást -a m (á) veliko listnato drevo z navadno hrapavim deblom in trdim lesom: posekati hrast; mogočni hrasti; je velik, močen kot hrast / pog. pohištvo iz hrasta hrastovega lesa ♦ bot. črni hrast z zimzelenimi listi; črnika; poletni hrast s kratkopecljatimi listi in pecljatimi plodovi; dob; hrast plutovec z usnjatimi zimzelenimi listi, ki daje pluto, Quercus suber ♪
- hrásta -e ž (á) pog. krasta: hrasta se mu je naredila; odluščiti hrasto ♪
460 485 510 535 560 585 610 635 660 685 
