Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

24 (485-509)



  1.      empiriokriticízem  -zma m () filoz. filozofska smer, po kateri je svet skupek subjektivnih občutkov
  2.      empiriomonízem  -zma m () filoz. filozofska smer, po kateri je izkustvo edini vir in meja spoznanja
  3.      empiríst  -a m () filoz. predstavnik empirizma: bil je eden prvih empiristov; skrajni empiristi
  4.      empirístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na empiriste ali empirizem: empiristična filozofija / empiristično stališče
  5.      empirízem  -zma m () 1. filozofska smer, po kateri je čutno dojemanje, opazovanje glavni vir spoznanja: v njegovih prvih delih je še čutiti vpliv empirizma 2. metoda, ki se zavestno omejuje samo na neposredna, čutna izkustva: stati na stališču empirizma; politika, ki temelji na empirizmu
  6.      empírski 1 -a -o prid. () nanašajoč se na empir: empirski slog / empirski stol; empirska obleka, palača, ura
  7.      empírski 2 -a -o prid. () zastar. empiričen: do takšnih ugotovitev je prišel po empirski poti
  8.      empóra  -e ž (ọ̑) um. z ograjo ali loki ograjen nadstropni prostor v cerkvi: arkadne empore; freske z zahodne empore ptujske proštijske cerkve
  9.      empórij  -a m (ọ́) knjiž. pomembno trgovsko središče z velikimi blagovnimi skladišči: pristaniški emporij; trgovski emporij
  10.      ému  tudi emú -ja m (ẹ̑; ) zool. velika ptica, ki živi v Avstraliji, Dromaeus novaehollandiae
  11.      enciklopédičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na enciklopedijo: ta knjiga je prvo slovensko enciklopedično delo / enciklopedični slovar / enciklopedični članek; enciklopedična razlaga pojma / enciklopedično znanje obsežno in vsestransko enciklopédično prisl.: enciklopedično izobražen človek
  12.      ênoglásje  -a s (ē-) muz. glasbeni stavek za en glas: v antiki so poznali samo enoglasje
  13.      ênosmíseln  -a -o [sǝl] prid. (ē-) ki se da razumeti na en način: opis delovanja stroja mora biti enosmiseln / enosmiselna beseda enopomenska ênosmíselno prisl.: enosmiselno določiti pravilo
  14.      epidermálen  -lna -o () pridevnik od epidermis: epidermalna tvorba
  15.      erótika  -e ž (ọ́) knjiž. ljubezen, ki izvira iz razlike med spoloma: erotika je osrednji problem njegove poezije; neizživeta erotika / petošolska erotika; erotika v človekovem življenju / omamna slast erotike / površna erotika sentimentalnih romanov opisovanje, prikazovanje ljubezni
  16.      etatizácija  -e ž (á) podreditev česa absolutni državni oblasti: etatizacija družbenih dejavnosti // uvedba, uvajanje etatizma: etatizacija in birokratizacija družbe
  17.      evhológij  -a m (ọ́) v vzhodni cerkvi liturgična knjiga z molitvenimi obrazci: brati iz evhologija / Sinajski evhologij
  18.      fair  [fêr] prid. neskl. () pog. ki je v skladu z določenimi normami, pravili; spodoben, pošten: vedno je bil fair do nje; sodnik je bil zelo fair; fair igra; prisl.: boriti se, igrati fair / v povedni rabi to ni fair
  19.      fantázem  -zma m (ā) knjiž. rezultat fantazije: umakniti se iz realnega sveta v svet fantazmov
  20.      fátamorgánski  -a -o (-) pridevnik od fatamorgana: fatamorganska podoba
  21.      favorít  -a m () 1. kdor ima na tekmovanju največ možnosti za zmago: favoriti so domačini; imajo ga za favorita; favoriti šahovskega turnirja; favorit v lahki kategoriji; pričakovana zmaga favoritov 2. knjiž. kdor uživa posebno naklonjenost, navadno kake visoke, vplivne osebe, ljubljenec: favoriti so se zgrnili okrog vladarja / že nekaj časa ni več favorit vseh
  22.      favorítinja  -e ž () 1. ženska, ki ima na tekmovanju največ možnosti za zmago: naša tekmovalka spada med favoritinje; favoritinje v veleslalomu 2. knjiž. ženska, ki uživa posebno naklonjenost, navadno kake visoke, vplivne osebe, ljubljenka: kraljeva favoritinja
  23.      favorítka  -e ž () 1. ženska, ki ima na tekmovanju največ možnosti za zmago: veljale so za favoritke 2. knjiž. ženska, ki uživa posebno naklonjenost, navadno kake visoke, vplivne osebe, ljubljenka: postala je favoritka vsega dvora; carjeva favoritka
  24.      favorizíranje  -a s () glagolnik od favorizirati: favoriziranje mlajših domačih avtorjev; favoriziranje novih podjetij; favoriziranje središča na škodo zaledja
  25.      favorizírati  -am nedov. () izkazovati komu glede na druge večjo naklonjenost, večje ugodnosti, dajati prednost: publika po navadi favorizira domače igralce; favorizirati industrijo na škodo kmetijstva; favorizirati nekatere kupce; favorizirati domačo proizvodnjo; volilni zakon je favoriziral močnejše stranke favorizíran -a -o: favoriziran telovadec; njegova vloga je favorizirana; favorizirano moštvo

   360 385 410 435 460 485 510 535 560 585  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA