Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

24 (435-459)


  1.      dríčati  -am nedov. (ȋ) redko drčati, drseti: pod vrhom je padel in začel dričati navzdol dríčati se nar. gorenjsko drsati se ali smučati se: dričati se po ribniku; dričal se je v družbi dobrih smučarjev; otroci so se ves dan dričali po hribu / gamsi se dričajo po strminah ♪
  2.      dríčav  -a -o in dričàv -áva -o prid. (í; ȁ á) redko drsen, spolzek: hoditi po dričavi poti ♪
  3.      drífter  -ja m (ȋ) navt. ribiška ladja z vlačilnimi mrežami ♪
  4.      dríftski  -a -o (ȋ) pridevnik od drifter: driftska mreža ♪
  5.      dríl  -a m (ȋ) urjenje ali učenje z mehaničnim ponavljanjem: vojaški dril; ekspr. dril v latinski slovnici ♪
  6.      drílati  -am nedov. (ȋ) žarg. uriti ali učiti se z mehaničnim ponavljanjem: drilati poštevanko; drilati vajo za nastop ♪
  7.      drìn  in drín medm. (ȉ; ȋ) posnema glas zvonca, strune: drin, drin, drin, pojejo strune; sam.: drin drin tramvajev ♪
  8.      driopítek  -a m (ȋ) antr. izumrla miocenska opica, pomembna za razvoj človečnjakov ♪
  9.      dríska  -e ž (ȋ) 1. nenormalno pogostno iztrebljanje: dobiti, imeti drisko; nezrelo sadje povzroča drisko 2. nizko siten ali strahopeten človek: on je čisto navadna driska / kot psovka driska tečna ♪
  10.      driskáč  -a m (á) nizko siten ali strahopeten človek: takle driskač te pa res ujezi ♪
  11.      drískati  -am nedov. (ȋ ȋ) redko imeti drisko: otrok driska in bruha ♪
  12.      drískav  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na drisko: driskav bolnik / driskavo blato ♪
  13.      drískavost  -i ž (ȋ) pojavljanje, obstajanje driske: neprimerna krma povzroča driskavost ♪
  14.      drístavec  -vca m (í) bot. vodna trajnica z različno oblikovanimi listi in iz vode štrlečimi socvetji v klasih, Potamogeton: kodrasti dristavec; travasti dristavec ♪
  15.      dristílen  -lna -o prid. (ȋ) star. ki pospešuje iztrebljanje; odvajalen: dristilni čaj ♪
  16.      dristílo  -a s (í) star. zdravilo, ki pospešuje iztrebljanje; odvajalno sredstvo: dati, vzeti dristilo ♦ med. odvajalno sredstvo, ki se daje v danko; klistir ♪
  17.      dristíti  -ím nedov. (ȋ í) star. pospeševati iztrebljanje z odvajalnim sredstvom; čistiti: dristiti bolnika ♪
  18.      drístlja  -e ž (ȋ) med. priprava za dajanje odvajalnih, zdravilnih ali hranilnih tekočin v danko; klistirka ♪
  19.      dŕkati  -am nedov. (ȓ) zastar. 1. večkrat zdrsniti, zdrkniti: potne kapljice so mu drkale po čelu 2. drsati se: gledala je, kako fantje drkajo po ledu; otroci so se hodili na potok drkat ♪
  20.      dŕkelj  -klja m (ŕ) zastar. palica, krepelec: otroci so z drklji udrihali po oslu ♪
  21.      drób 1 -a m, mest. ed. tudi drôbu (ọ̑) 1. ekspr. trebuh: bolečine v drobu 2. star. drobovje: ves drob ima bolan / zaloge premoga v zemeljskem drobu ♪
  22.      drobtínast  -a -o prid. (í) ki je iz drobtin: drobtinasto testo ♪
  23.      drúgikrat  prisl. (ū) pri ponavljanju na drugem mestu; drugič: že drugikrat se peljem tod // ob drugi(h) priložnosti(h): pa drugikrat kaj več o tem; drugikrat se jezi, danes pa je miren ♪
  24.      družíti  in drúžiti -im, tudi drúžiti -im nedov. (ȋ ú ū; ū ȗ) 1. notranje, čustveno povezovati: skupni napori jih trdno družijo; druži jih iskreno prijateljstvo // povzročati, da si je kaj kakorkoli podobno, sorodno: vse te obraze družijo neke skupne poteze 2. redko sestavljati, združevati: sestavine otrokove prehrane družimo po zdravnikovem navodilu / oba vidika se organsko družita v eno; cesarska krona je družila mnoge samostojne pokrajine povezovala v celoto 3. knjiž. imeti, vsebovati obenem; združevati: kritika mora družiti pravičnost in ostrino; to dekle druži dobroto z izobraženostjo; v njegovem značaju se je družila nežnost z resnobo družíti se in drúžiti se, tudi drúžiti se 1. biti rad in večkrat skupaj s kom: zanima ga, kam hodiš in s kom se družiš; branila mu je družiti se s komerkoli / naši sosedje se ne družijo radi niso družabni ∙ preg. enako se z enakim druži ljudje podobnih ali enakih lastnosti, nazorov so radi skupaj, se dobro razumejo 2. redko ujemati se, skladati se: ti dve barvi se lepo družita ♪
  25.      dualíst  -a m (ȋ) pristaš dualizma: prepričan dualist; med filozofi in psihologi je precej dualistov ♪

   310 335 360 385 410 435 460 485 510 535  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA