Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
24 (426-450)
- drhtúlja -e ž (ú) nav. mn., zool. s hrbtne strani sploščena morska riba, ki proizvaja električno napetost; električni skat: progasta drhtulja ♪
- driáda -e ž (ȃ) v grški mitologiji nimfa, ki živi v krošnjah dreves: rad se je pogovarjal o nimfah in driadah ♪
- dríblanje -a s (ȋ) glagolnik od driblati: duhovito, spretno driblanje ♪
- dríblati -am nedov. (ȋ) žarg., šport. voditi žogo z rahlimi sunki mimo nasprotnega igralca; preigravati: žogo ima A, dá jo B, ki dribla, dribla, vzame mu jo C ♪
- dríbler in dríblar -ja m (ȋ) žarg., šport. kdor preigrava, dribla: bil je najboljši dribler v moštvu ♪
- dríbling -a m (ȋ) žarg., šport. vodenje žoge z rahlimi sunki mimo nasprotnega igralca; preigravanje: bil je mojster driblinga in točnih podaj / bliskoviti driblingi ♪
- dríča -e ž (í) zastar. drsalnica, drsnica: otroci so imeli gladko dričo ♪
- dríčanje -a s (ȋ) glagolnik od dričati: po napornem dričanju po spolzkem bregu jim je počitek dobro del / kmalu se bo začelo dričanje po snegu in ledu ♪
- dríčast -a -o prid. (í) redko drsen, spolzek: pot je bila mokra in dričasta ♪
- dríčati -am nedov. (ȋ) redko drčati, drseti: pod vrhom je padel in začel dričati navzdol dríčati se nar. gorenjsko drsati se ali smučati se: dričati se po ribniku; dričal se je v družbi dobrih smučarjev; otroci so se ves dan dričali po hribu / gamsi se dričajo po strminah ♪
- dríčav -a -o in dričàv -áva -o prid. (í; ȁ á) redko drsen, spolzek: hoditi po dričavi poti ♪
- drífter -ja m (ȋ) navt. ribiška ladja z vlačilnimi mrežami ♪
- dríftski -a -o (ȋ) pridevnik od drifter: driftska mreža ♪
- dríl -a m (ȋ) urjenje ali učenje z mehaničnim ponavljanjem: vojaški dril; ekspr. dril v latinski slovnici ♪
- drílati -am nedov. (ȋ) žarg. uriti ali učiti se z mehaničnim ponavljanjem: drilati poštevanko; drilati vajo za nastop ♪
- drìn in drín medm. (ȉ; ȋ) posnema glas zvonca, strune: drin, drin, drin, pojejo strune; sam.: drin drin tramvajev ♪
- driopítek -a m (ȋ) antr. izumrla miocenska opica, pomembna za razvoj človečnjakov ♪
- dríska -e ž (ȋ) 1. nenormalno pogostno iztrebljanje: dobiti, imeti drisko; nezrelo sadje povzroča drisko 2. nizko siten ali strahopeten človek: on je čisto navadna driska / kot psovka driska tečna ♪
- driskáč -a m (á) nizko siten ali strahopeten človek: takle driskač te pa res ujezi ♪
- drískati -am nedov. (ȋ ȋ) redko imeti drisko: otrok driska in bruha ♪
- drískav -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na drisko: driskav bolnik / driskavo blato ♪
- drískavost -i ž (ȋ) pojavljanje, obstajanje driske: neprimerna krma povzroča driskavost ♪
- drístavec -vca m (í) bot. vodna trajnica z različno oblikovanimi listi in iz vode štrlečimi socvetji v klasih, Potamogeton: kodrasti dristavec; travasti dristavec ♪
- dristílen -lna -o prid. (ȋ) star. ki pospešuje iztrebljanje; odvajalen: dristilni čaj ♪
- dristílo -a s (í) star. zdravilo, ki pospešuje iztrebljanje; odvajalno sredstvo: dati, vzeti dristilo ♦ med. odvajalno sredstvo, ki se daje v danko; klistir ♪
301 326 351 376 401 426 451 476 501 526