Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

24 (401-425)


  1.      drgálnik  -a [u̯n in ln] m (ȃ) gozd. orodje za odstranjevanje lubja ♪
  2.      drgálo  -a s (á) les. koničasto orodje za večanje zvrtanih lukenj v lesu ♪
  3.      dŕganje  -a s (r̄) glagolnik od drgati: drganje lesa ob les; jermen je vroč od drganja / drganje s krpo ♪
  4.      dŕgati  -am nedov. (r̄ ȓ) zastar. drgniti: drgati z roko po čelu / celo popoldne je drgala pod; s krtačo drgati čevlje ♪
  5.      drgèt  -éta m (ȅ ẹ́) močno stresanje, zlasti od vznemirjenja ali mraza: ni mogel skriti drgeta / nervozen drget ji je šel po vsem telesu; od groze ga je spreletaval drget; pren. zemljo je prešinil rahel drget // drgetanje: močen drget ustnic / drget glasu ♪
  6.      drgetánje  -a s (ȃ) glagolnik od drgetati: drgetanje ramen, ustnic / škripanje in drgetanje ladje ♪
  7.      drgetáti  -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) 1. močno se tresti, zlasti od vznemirjenja ali mraza: videl je, kako se stiska v plašč in drgeta; roke, ustnice drgetajo; živec na licu mu drgeta; drgetati od jeze, od mraza; ves drgeta / njen glas je od razburjenja malo drgetal; pren. letalo je drgetalo, pripravljeno na polet 2. ekspr. biti močno vznemirjen: vsa drgeta v strahu, da bi ga našli; brezoseb. čutil je, kako drgeta v njem / kar drgeta pred njim zelo se ga boji drgetáje: drgetaje so lezli iz mrzle vode drgetajóč -a -e: drgetajoč je omahnil na klop; drgetajoč starec; spregovoriti z drgetajočim glasom ♪
  8.      drgetàv  -áva -o prid. (ȁ á) ki drgeta: bil je bolan in ves drgetav / drgetav glas ♪
  9.      drgetávost  -i ž (á) značilnost, lastnost drgetavega: drgetavost glasu ♪
  10.      drgêtec  -tca m (é) redko lahen drget: niti najmanjšega drgetca ni bilo opaziti na njem ♪
  11.      drgljáti  -ám nedov. (á ȃ) redko narahlo drgniti, praskati: boža in drglja žival po glavi; drglja se po hrbtu ♪
  12.      dŕgniti  -em nedov., tudi drgníla (ŕ ȓ) 1. premikati kaj sem in tja po površini in pri tem močno pritiskati nanjo: drgniti dlan ob dlan; drgniti s prstom po šipi; drgne ga z brisačo po hrbtu; drgne se z rokami po kolenih; drgne si premrle roke / žival se drgne ob drevo / vrata se pri odpiranju drgnejo ob tla // z drgnjenjem čistiti, snažiti: drgniti tla s krpo; ekspr. cel dan drgne in pospravlja 2. slabš. igrati, zlasti na godalni instrument: goslač in čelist sta kar naprej drgnila 3. ekspr. cvrčati, čirikati: v travi so drgnili črički in kobilice ● pog. drgniti šolske klopi, hlače po šolskih klopeh hoditi v šolo; ekspr. že pet let drgne isti plašč nosi, ima; ekspr., redko vsak se že drgne ob njegovo osebo se obreguje, spotika ♪
  13.      dŕgnjenje  -a s (ŕ) glagolnik od drgniti: odstraniti barvo z drgnjenjem; drgnjenje s krtačo; od drgnjenja vneta koža / slišalo se je drgnjenje čevljev ob železo ♪
  14.      drgúlja  -e ž (ú) agr. orodje za okopavanje s premakljivim, na obeh straneh nabrušenim rezilom ♪
  15.      drhál  -i [au̯] ž (ȃ) slabš. 1. neurejena množica ljudi: drhal je od trenutka do trenutka naraščala / za tujcem se je podila drhal otrok // skupina nasilnih ljudi: tam se klatijo roparske drhali / fašistične drhali / dan za dnem popiva s svojo drhaljo druščino, družbo 2. ed. neosveščeni, nekulturni ljudje: zanj so bili ti ljudje drhal; spopadel se je z nazori malomeščanske drhali; poulična drhal / kot psovka poznam vas, drhal ♪
  16.      drhtáj  -a m (ȃ) knjiž. drhtljaj: spreletel ga je bolesten drhtaj ♪
  17.      drhtàv  -áva -o prid. (ȁ á) ki drhti: drhtava roka / drhtav glas / drhtava svetloba ♪
  18.      drhtávica  -e ž (ȃ) rahlo tresenje, zlasti od vznemirjenja: prijetna drhtavica; živčna drhtavica / od ugodja mu je šla drhtavica po telesu; drhtavica me spreletava, stresa / govoril je z drhtavico v glasu // redko živčna napetost, vznemirjenje: novica o aretacijah je povzročila čudno drhtavico v kraju ♪
  19.      drhtávost  -i ž (á) značilnost, lastnost drhtavega: drhtavost nog / drhtavost čustev ♪
  20.      drhtênje  -a s (é) glagolnik od drhteti: ni mogel obvladati drhtenja; drhtenje rok / drhtenje sveče / ob pogledu nanj je začutila drhtenje ♪
  21.      drhtéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. rahlo se tresti, zlasti od vznemirjenja ali mraza: deček drhti in joka; ustnice ji drhtijo; drhteti od mraza, od razburjenja; noge drhtijo od utrujenosti; drhti po vsem telesu / glas ji drhti; pren., pesn. listi drhtijo v vetru; odsevi luči drhtijo na vodi; mesečina drhti ∙ ekspr. ubil ga je, je drhtelo dekle drhteč govorilo, pripovedovalo; kazalec brzinomera drhti na sto se drhteč premika 2. knjiž. biti zelo čustveno vznemirjen: srce ji drhti od žalosti; drhteti v upu in strahu / drhti pred vsako nevarnostjo / pesn. drhteti v dalje 3. knjiž. biti zaznaven, opazen: strah drhti v njenih pogledih; v pesmih drhti žalost drhté: drhte je stala med vrati drhtèč -éča -e: čakal je, drhteč od mraza in strahu; drhteč glas; drhteči prsti; drhteč žarek svetlobe ♪
  22.      drhtív  -a -o prid. (ȋ í) redko drhtav, drhtljiv: drhtive roke ♪
  23.      drhtljáj  -a m (ȃ) rahel tresljaj, zlasti od vznemirjenja ali mraza: drhtljaj ji je spreletel premraženo telo; bolesten drhtljaj mišic na obrazu; živčni drhtljaj / drhtljaj glasu, joka; pren. drhtljaj duše, srca ♪
  24.      drhtljàv  -áva -o prid. (ȁ á) ki rahlo drhti: drhtljavi prsti ♪
  25.      drhtljív  -a -o prid. (ȋ í) ki drhti: drhtljive roke / drhtljiv glas ♪

   276 301 326 351 376 401 426 451 476 501  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA