Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
24 (3.585-3.609) 
- vétje -a s (ẹ́) glagolnik od veti: vetje vročega vetra iz puščave / vetje vonja po vijolicah ♪
- véto -a m (ẹ̑) jur. pravica koga, da z ugovorom, nasprotovanjem prepreči sprejem, izpolnitev sklepa, zakona: član predsedstva je uporabil veto / dati, vložiti veto na predlagani zakon; pravica (do) veta / absolutni veto s katerim se zavrne izglasovani sklep, zakon; odložilni ali suspenzivni veto ki povzroči odložitev sklepa, zakona ♪
- vétrc -a m (ẹ̑) manjšalnica od veter: vetrc prinaša duh po cvetju; pihal je slab vetrc; topel, večeren, vlažen vetrc / ozračje je mirno, brez vetrca ◊ gastr. španski vetrc belo pecivo iz beljakov in sladkorja ♪
- vétrček -čka m (ẹ̑) ekspr. manjšalnica od veter: vetrček je rahlo pihljal ♪
- vetrén -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. vetroven: dan je bil oblačen in vetren / drevo je raslo na vetrenem kraju ♪
- vezívnost -i ž (ȋ) značilnost vezivnega: vezivnost lepila, malte ♪
- vidovítost -i ž (ȋ) knjiž. jasnovidnost: umetnikova vidovitost ♪
- víla 1 -e ž (ȋ) razkošneje grajena hiša z vrtom: sezidati vilo in urediti vrt okoli nje; vila ob morju / enodružinska vila ♪
- vipávec -vca m (ȃ) vino z Vipavskega: piti vipavca; liter vipavca ♪
- víšanje -a s (ȋ) glagolnik od višati: višanje nasipa / višanje cen / višanje rečne gladine / višanje in nižanje glasu ♪
- vizualizácija -e ž (á) knjiž. vizualna predstavitev, upodobitev: pri vizualizaciji besedila upoštevati avtorjeva navodila ♪
- vládanje -a s (ā) glagolnik od vladati: parlament sodeluje pri vladanju; način vladanja ♪
- vlóžnica tudi vložníca -e ž (ọ̑; í) 1. lit. lirska pesem, v kateri se lirski subjekt posredno izpoveduje v vlogi kake osebe: pisati vložnice / pesem vložnica 2. knjiž. pesem v več kiticah s pripevom, navadno šaljive ali satirične vsebine; kuplet: vložnica v opernem besedilu ♪
- vodénost -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost vodenega: vodenost zgodnjega sadja / vodenost mleka / ekspr. vodenost članka ♪
- vohljáč -a m (á) ekspr. kdor si s prikritim poizvedovanjem, iskanjem prizadeva priti do podatkov o delovanju, življenju koga: vohljač ji neprestano sledi; vedeli so, da je vohljač; vaški vohljač / policija ima svoje vohljače agente, vohune ♪
- vojakováti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. biti vojak: obiskal je kraje, kjer je vojakoval ♪
- vojarín -a m (ȋ) etn. plesalec, ki vodi kolo ♪
- vojarínka -e ž (ȋ) etn. plesalka, ki vodi kolo ♪
- vojáščina -e ž (ā) 1. opravljanje določen čas trajajoče obvezne dejavnosti v vojski: oprostiti koga vojaščine; odložiti vojaščino; po vojaščini se zaposliti / ima urejeno vojaščino 2. star. vojaki: vojaščina se je utaborila na travniku ♪
- vojáški -a -o prid. (á) nanašajoč se na vojake: vojaški poklic; vojaške veščine / vojaški škornji; vojaška puška, uniforma; vojaško letalo, vozilo; vojaško pokopališče / vojaške akcije; vojaška parada; vojaška prisega / vojaška akademija, šola; vojaška enota / vojaški udar; vojaška diktatura; vojaška oblast / vojaški begunec dezerter; vojaški sluga v nekaterih deželah vojak, dodeljen oficirju za osebno strežbo; vojaška invalidnina invalidnina, ki jo prejema vojaški invalid poleg plače ali pokojnine; vojaška knjižica dokument, ki izkazuje identiteto, uspeh med služenjem vojaškega roka in kasneje vojno razporeditev vojaškega obveznika ● star. stopil je v vojaški stan postal je vojak; ekspr. vojaška disciplina zelo stroga; ekspr. obleči vojaško suknjo postati vojak; ekspr. sleči vojaško suknjo nehati biti vojak ◊ jur. vojaško sodišče sodišče, ki sodi o kaznivih dejanjih vojaških
oseb in o določenih kaznivih dejanjih drugih oseb, ki se nanašajo na obrambo ali varnost države; polit. vojaška zveza dogovor med državami zlasti glede vojaškega sodelovanja; voj. vojaški čini; vojaški instruktor; vojaški rok čas obveznega bivanja (vojaškega obveznika) v vojski; vojaška obveznost predpisano služenje vojaškega roka; vojaške operacije; vojaška pošta šifriran naslov vojaške organizacijske enote; vojaške vaje; vojaško okrožje vojaška teritorialna uprava, ki se ukvarja z mobilizacijsko, naborno in kadrovsko problematiko vojaških obveznikov vojáško prisl.: pozdraviti (po) vojaško; vojaško vzgojen človek ♪
- vojášnica -e ž (ȃ) stavba za bivanje vojakov: zgraditi vojašnico; naborniki so se morali javiti v vojašnici ♪
- vojášniški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vojašnico: vojašniško dvorišče / vojašniško življenje ♪
- vojáštvo -a s (ȃ) 1. vojaki: vojaštvo se je namestilo v vasi; število vojaštva se je zmanjšalo 2. knjiž. služenje vojaškega roka; vojaščina: oprostiti koga vojaštva ♪
- vôjen -jna -o prid. (ō) nanašajoč se na vojno: bila sta vojna tovariša / vojni invalid, ujetnik; vojna sirota; vojna vdova vdova, ki ji je mož umrl pri opravljanju vojaških obveznosti med vojno; vojne žrtve / vojno letalstvo / vojni davek; vojna odškodnina dajatev, ki se določi pripadnikom okupirane ali premagane države; vojna škoda / vojni zločin / ekspr. vojna psihoza; vojne razmere; vojno stanje / vojni čas / vojna akademija vojaška akademija ● ekspr. zaradi vojnega meteža se nista poročila zaradi vojne; zaradi neurejenih, težkih razmer med vojno; publ. ta spopad stopnjuje vojno histerijo politično napetost, nevarnost vojne; ekspr. vojna pošast vojna ◊ fin. vojno posojilo posojilo za financiranje vojne; jur. vojni plen sovražnikovo premično premoženje, zajeto na bojišču ali na zasedenem ozemlju; voj. vojni razpored določitev dolžnosti državljanov v oboroženem boju in
neoboroženih oblikah odpora; vojna ladja oklopljena in oborožena ladja za boj s sovražnim ladjevjem; vojna napoved; vojna vojaška pošta v vojnih razmerah posebej organizirana vojaška pošta; vojno pravo mednarodno veljavna pravila, ki jih morajo upoštevati vojskujoče se strani ♪
- vojenína -e ž (í) nar. vzhodno prekajeno meso: rad ima kuhano vojenino ♪
3.460 3.485 3.510 3.535 3.560 3.585 3.610 3.635 3.660 3.685 
