Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

24 (3.576-3.600)



  1.      velíčje  -a s () zastar. veličastnost: veličje sončnega zahoda
  2.      vénomer  tudi vênomer prisl. (ẹ̑; ) knjiž. neprenehoma: slap venomer pada / ekspr.: venomer mislimo na vas; venomer se preoblači; venomer znova zmeraj
  3.      vêrthajmovka  -e ž () žarg., obrt. verthajmska ključavnica: vrata z verthajmovko
  4.      véšč  -a -e prid. (ẹ̄) 1. ki zna dobro, praktično opraviti, opravljati kako dejavnost: računanja, star. računanju vešč človek / vešč grščine ki dobro zna grško; star. poti vešč ki dobro pozna pot / vešč jahač, lovec 2. ki kaže tako lastnost koga: vešč udarec; vešče pisanje / ekspr.: z veščo roko voditi podjetje; ocenjevati z veščim očesom kot (dober) poznavalec, strokovnjakzastar. vešči ljudje trdijo o dogodku drugače ljudje, ki vedo o njem véšče prisl.: vešče uporabljati orožje; sam.: branja in pisanja veščih nekoč ni bilo veliko
  5.      veterinár  -ja m (á) strokovnjak za veterino, živinozdravnik: veterinar je pregledal bolno žival
  6.      veterinárka  -e ž (á) strokovnjakinja za veterino, živinozdravnica
  7.      veterinárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na veterinarje ali veterino, živinozdravniški: veterinarski pregled psa / veterinarski tehnik / veterinarski študij; veterinarska terminologija / veterinarska fakulteta / veterinarska postaja; organizirati veterinarsko službo
  8.      veterinárstvo  -a s () veda o boleznih, zdravstvenem varstvu živali in o neoporečnosti živil živalskega izvora, živinozdravstvo: razvoj, zgodovina veterinarstva
  9.      véti  véjem nedov. (ẹ́ ẹ̑) 1. nav. 3. os., knjiž. gibati, premikati se z enega področja na drugo zaradi razlik v zračnem pritisku, temperaturi; pihati: vela je rahla sapa; od reke veje mrzel veter 2. nav. 3. os., ekspr., s prislovnim določilom širiti se, prihajati: iz gozda veje prijeten hlad; skozi okno veje vonj po travi / iz njih sta vela moč in odločnost; od njega veje zdravje / iz knjige veje rodoljubje 3. nar. vejati: veti žito z vejalnikom
  10.      vétje  -a s (ẹ́) glagolnik od veti: vetje vročega vetra iz puščave / vetje vonja po vijolicah
  11.      véto  -a m (ẹ̑) jur. pravica koga, da z ugovorom, nasprotovanjem prepreči sprejem, izpolnitev sklepa, zakona: član predsedstva je uporabil veto / dati, vložiti veto na predlagani zakon; pravica (do) veta / absolutni veto s katerim se zavrne izglasovani sklep, zakon; odložilni ali suspenzivni veto ki povzroči odložitev sklepa, zakona
  12.      vétrc  -a m (ẹ̑) manjšalnica od veter: vetrc prinaša duh po cvetju; pihal je slab vetrc; topel, večeren, vlažen vetrc / ozračje je mirno, brez vetrca ◊ gastr. španski vetrc belo pecivo iz beljakov in sladkorja
  13.      vétrček  -čka m (ẹ̑) ekspr. manjšalnica od veter: vetrček je rahlo pihljal
  14.      vetrén  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. vetroven: dan je bil oblačen in vetren / drevo je raslo na vetrenem kraju
  15.      vezívnost  -i ž () značilnost vezivnega: vezivnost lepila, malte
  16.      vidovítost  -i ž () knjiž. jasnovidnost: umetnikova vidovitost
  17.      víla 1 -e ž () razkošneje grajena hiša z vrtom: sezidati vilo in urediti vrt okoli nje; vila ob morju / enodružinska vila
  18.      vipávec  -vca m () vino z Vipavskega: piti vipavca; liter vipavca
  19.      víšanje  -a s () glagolnik od višati: višanje nasipa / višanje cen / višanje rečne gladine / višanje in nižanje glasu
  20.      vizualizácija  -e ž (á) knjiž. vizualna predstavitev, upodobitev: pri vizualizaciji besedila upoštevati avtorjeva navodila
  21.      vládanje  -a s (ā) glagolnik od vladati: parlament sodeluje pri vladanju; način vladanja
  22.      vlóžnica  tudi vložníca -e ž (ọ̑; í) 1. lit. lirska pesem, v kateri se lirski subjekt posredno izpoveduje v vlogi kake osebe: pisati vložnice / pesem vložnica 2. knjiž. pesem v več kiticah s pripevom, navadno šaljive ali satirične vsebine; kuplet: vložnica v opernem besedilu
  23.      vodénost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost vodenega: vodenost zgodnjega sadja / vodenost mleka / ekspr. vodenost članka
  24.      vohljáč  -a m (á) ekspr. kdor si s prikritim poizvedovanjem, iskanjem prizadeva priti do podatkov o delovanju, življenju koga: vohljač ji neprestano sledi; vedeli so, da je vohljač; vaški vohljač / policija ima svoje vohljače agente, vohune
  25.      vojakováti  -újem nedov.) knjiž. biti vojak: obiskal je kraje, kjer je vojakoval

   3.451 3.476 3.501 3.526 3.551 3.576 3.601 3.626 3.651 3.676  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA