Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

24 (3.276-3.300)


  1.      stjuard  ipd. gl. steward ipd. ♪
  2.      stkáti  stkèm dov. (á ȅ) 1. narediti tekstilni izdelek s križanjem, prepletanjem osnovnih niti in votka: stkati blago, platno; stkati iz lanu, volne; stkati na statvah; ročno stkati / stkati preprogo, prt; pren., ekspr. pisatelj je mojstrsko stkal pripoved 2. narediti pajčevino: pajki stkejo mreže stkáti se ekspr. nastati, pojaviti se: na nebu so se stkale rahle meglice; pren. med njimi so se stkale trdne vezi prijateljstva stkán -a -o: stkan prt; doma stkano platno; povest prikazuje življenje, stkano iz preprostih dogodkov ♪
  3.      stláčiti  -im, in stlačíti in stláčiti -im dov. (á ȃ; ȋ á ȃ) 1. povzročiti, da kaj zaradi pritiska a) zavzame manjši prostor: stlačiti seno; silažo je treba dobro stlačiti / stlačiti glino z nogami b) spremeni prvotno obliko: stlačiti klobuk, škatlo / stlačiti grozdje, sadje 2. s prislovnim določilom s tlačenjem spraviti kam: vso krmo so stlačili v silos; obleko je stlačil v nahrbtnik, vrečo / stlačiti zmleto meso v čreva / ekspr.: stlačiti knjigo v torbo dati; taka stvar se lahko stlači v žep / ekspr. v spored so stlačili marsikaj uvrstili; pren., ekspr. stlačiti znanje v učence // ekspr. povzročiti, da je množica ljudi stisnjena na kakem prostoru: vse obiskovalce so stlačili v eno sobo; vsi so se stlačili v dvorano / živeli so raje na deželi, niso se dali stlačiti v bloke ● ekspr. fanta so stlačili v pisano majico, hlače in dokolenke oblekli; ekspr. kršilce reda so stlačili v zapor zaprli stláčen -a -o: stlačen klobuk; stlačeni so bili kot slaniki; stlačeno seno ♪
  4.      stláti  stéljem nedov., stêlji steljíte (á ẹ́) star. 1. nastiljati: stlati živini; stlati z listjem, s slamo 2. trositi, metati: stlati cvetje na pot ♪
  5.      stléti  stlím tudi iztléti -tlím dov., stlì tudi iztlì (ẹ́ í) tleč zgoreti: štor je stlel v peči / vse je stlelo v pepel; pren., ekspr. veselje v njenem srcu je stlelo ♪
  6.      stó  stôtih štev. (ọ̑ ó) 1. izraža število sto [100] a) v samostalniški rabi: stotim so podelili priznanje; šteti do sto; od stotih se jih je udeležilo zborovanja le sedemdeset; pripovedovali so o smrti stotih; prišlo jih je najmanj sto / star. obresti so pet od sto pet odstotkov; bankovci po sto b) v prilastkovi rabi: zbralo se je več sto ljudi; igrišče je dolgo kakih sto metrov; na sto tisoč prebivalcev jih je umrlo za to boleznijo tristo; članek naj obsega do sto vrstic / po stotih nastopih je prenehal tekmovati; tudi neskl.: v zadnjih sto(tih) letih se je marsikaj spremenilo; rodil se je na današnji dan pred sto(timi) leti / pohod sto(tih) žensk na Triglav // neskl. izraža številko sto: stanuje na Titovi 100; pet ulomljeno s sto 2. ekspr. izraža nedoločeno veliko količino: namesto njega lahko dobimo sto boljših; ni čudno, da je suh, ko pa ima sto težav / preden greš na pot, imaš sto in sto opravkov; sto in stokrat sem ti že povedal dostikrat; sto let ga že nisem videl zelo dolgo ● ekspr. svoje nazore je spremenil za sto osemdeset stopinj v celoti, popolnoma; star. v stotniji je poldrugi sto mož sto petdeset mož; ekspr. stavim sto proti ena, da ga ne bo popolnoma sem prepričan; pog. pihalo je ko sto hudičev zelo, močno ◊ ekon. indeks sto število, ki služi kot osnova za primerjavo drugih istovrstnih podatkov; geom. iztegnjeni kot meri sto osemdeset stopinj 180° ♪
  7.      sto...  ali stó... in sto... prvi del zloženk (ọ̑) nanašajoč se na število sto: stodinarski, stoglav, stokraten, stoletje, stoletnik ♪
  8.      stóa  -e ž (ọ̑) 1. um., v stari Grčiji odprta dvorana, hodnik s stebri: zbiranje Zenonovih učencev v stoi 2. filoz. stoicizem: predstavnik grške, rimske stoe ♪
  9.      stôlov  -a -o (ó) pridevnik od stol: stolova noga; oprla se je na stolovo naslonjalo ♪
  10.      storítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na storitev: organizirati storitvene dejavnosti; storitvene obrti / storitvene delavnice ♪
  11.      strán  prisl. (ȃ) 1. izraža odmikanje, oddaljevanje a) od določenega mesta: iti, steči stran; stran spoditi / elipt. brž stran / kot vzklik stran odtod / stopiti nekaj korakov stran / obrniti se stran v drugo smer b) od prejšnje, določene smeri: takoj za ovinkom zavije steza stran od ceste / četa se je premaknila dvajset metrov stran od poti // navadno s prislovnim določilom izraža odmaknjenost, oddaljenost od česa: jutri bom že daleč stran; hiša stoji nekoliko stran od potoka / mesto je kako uro stran 2. izraža ločitev, odstranitev: spraviti madeže stran / prazno steklenico je vrgel stran / ko se bo strojček pokvaril, ga bo vrgel stran zavrgel / elipt. pes mora stran 3. navadno v medmetni rabi izraža odstranitev, zavrženje: stran s tem; stran, je zakričal nad otroki / kot podkrepitev glavo stran, če lažem ● misli so mu pogosto uhajale stran od knjige ni bral zbrano; ekspr. roke stran od tega denarja ne segaj po njem, ne prisvajaj si ga; pog. to je stran vržen denar zapravljen, nekoristno uporabljen ♪
  12.      strebiti  ipd. gl. iztrebiti ipd. ♪
  13.      strežájski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na strežaje: strežajska obleka / strežajska služba ♪
  14.      strnád  -a m (ȃ) manjša ptica pevka z navadno rjavo progastim hrbtom in rumenim, belim ali rdeče rjavim trebuhom: v gozdu so se oglašali strnadi; ščinkavci in strnadi ♦ zool. črnoglavi strnad s črno glavo in rumenim grlom, Emberiza melanocephala; rumeni strnad rumene barve z rjavimi progami po hrbtu, Emberiza citrinella ♪
  15.      stŕpnež  -a m (ȓ) ekspr. strpen človek: pokazal se je strpneža ♪
  16.      studiózen  -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. narejen, napisan zelo natančno, strokovno, z veliko študijsko prizadevnostjo: studiozni članki; studiozna spremna beseda knjige / studiozna analiza stanja // zelo prizadeven: bil je marljiv in studiozen fant studiózno prisl.: studiozno obdelati probleme ♪
  17.      súbstantiven  -vna -o prid. (ȗ) 1. lingv. samostalniški: substantivna funkcija 2. kem., v zvezi substantivno barvilo barvilo, ki neposredno obarva rastlinska vlakna ♪
  18.      sukcesíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. zaporeden, postopen: sukcesivni dogodki; simultano in sukcesivno dogajanje / sukcesiven izid obeh delov knjige; sukcesivna izročitev blaga / sukcesivni prehod v drugačno obliko sukcesívno prisl.: sukcesivno nabavljen material ♪
  19.      sukulènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) nav. mn., bot. rastline, ki imajo veliko tkiva, vsebujočega vodo: kaktusi, netresk in drugi sukulenti / listni, stebelni sukulenti ♪
  20.      sukulénta  -e ž (ẹ̑) nav. mn., bot. sukulent ♪
  21.      sukulénten  -tna -o prid. (ẹ̑) bot. ki ima veliko tkiva, vsebujočega vodo; mesnat: sukulentni listi / sukulentne rastline ♪
  22.      súkus  -a m (ȗ) 1. agr. iz rastlin pridobljen naravni sok kot surovina za izdelavo sadnih sokov, sirupov; matični sok: malinov sukus 2. knjiž. jedro, bistvo: sukus problema ♪
  23.      súlčar  -ja m (ȗ) ribič, ki lovi sulce: izkušen sulčar ♪
  24.      súlec  -lca m (ȗ) 1. velika sladkovodna roparska riba z velikim gobcem in črnimi pegami: gojiti, loviti sulce; gibčen, težek sulec 2. ekspr. prebrisan, drzen človek, zlasti moški: temu sulcu ni nihče kos / kot nagovor ti presneti sulec ♪
  25.      sulf...  prvi del zloženk, kem. nanašajoč se na organske spojine z žveplom: sulfamid, sulfanilamid ♪

   3.151 3.176 3.201 3.226 3.251 3.276 3.301 3.326 3.351 3.376  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA