Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

24 (3.135-3.159)



  1.      sovpádnost  -i ž (ā) publ. istočasnost, sočasnost: pretresljiva sovpadnost obeh dogodkov / časovna sovpadnost ● publ. sovpadnost poletne vročine s sušo povezanost
  2.      sovpásti  -pádem dov., stil. sovpàl sovpála (á ā) 1. pojaviti se istočasno: gospodarske težave so sovpadle s povečanjem mednarodne napetosti // publ. pojaviti se na istem mestu kot kaj drugega: državna meja na tem mestu sovpade z narodnostno 2. publ. postati enak: minimalno estetsko ugodje sovpade z minimalnim estetskim neugodjem / glasova sta sovpadla; besedi sta pomensko sovpadli
  3.      sòvplívanje  -a s (-í) glagolnik od sovplivati: sovplivanje delavcev na javno mnenje
  4.      sòvplívati  -am nedov. (-í) skupaj s kom vplivati: starši so si prizadevali sovplivati na otroka / dobro počutje sovpliva na storilnost delavca
  5.      sòvpréga  -e ž (-ẹ̑) dodatna vprega: vprega in sovprega ∙ šalj. pri tem ti bo pa že sovprega pomagala žena, soproga
  6.      sòvpréžen  -žna -o prid. (-ẹ̑) ki se vprega skupaj z drugim: sovprežni konj, vol ◊ grad. sovprežna konstrukcija konstrukcija iz debele jeklene pločevine in plasti betona, ki sta med seboj povezani
  7.      sóvra  -e ž (ọ̑) 1. etn. pustna šema z govejimi rogovi, oblečena v kožuh, znana v Kobaridu: na čelu pustnega sprevoda sta bili dve sovri z gonjačema 2. nar. krava s črno dlako okrog oči, uhljev in po hrbtu: sovra in breza
  8.      sovrág  -a m () zastar. sovražnik: on je moj sovrag / združiti se proti skupnemu sovragu / sovrag pleni po deželi
  9.      sovráštvo  -a s () 1. močno čustvo nenaklonjenosti, odpora do koga, navadno združeno z željo škodovati mu: v njegovih besedah, dejanjih se kaže sovraštvo; zaradi tega se je sovraštvo med njima še povečalo; čutiti sovraštvo do koga; ekspr. divje, smrtno, zagrizeno sovraštvo; ekspr. izbruh, razpihovanje sovraštva; ljubezen in sovraštvo / rasno, versko sovraštvo; sovraštvo med narodi / sovraštvo med psom in mačko / v njenih očeh je opazil sovraštvo sovražen izraz / to je storil iz sovraštva; biti v sovraštvu s kom sovražiti se; ločiti se v sovraštvu; gledati s sovraštvom // kar je posledica takega čustva: pogosto je čutil njihovo sovraštvo; ekspr. vse sovraštvo bo padlo nanj 2. v zvezi z do močen negativen odnos do česa: sovraštvo do mačk / sovraštvo do matematike, reda
  10.      sovráž  prid. neskl. () zastar., navadno v povedni rabi, z dajalnikom sovražen: biti sosedu sovraž / biti sovraž lakomnosti
  11.      spájkati  -am nedov. () teh. spajati kovinske dele s spajko: spajkati cevi; spajkati z električnim spajkalnikom / mehko, trdo spajkati spájkan -a -o: spajkani spoj, stik
  12.      specializírati  -am nedov. in dov. () usmerjati, omejevati dejavnost česa na ozko področje: specializirati trgovine za prodajanje otroške obutve; obrat se je širil in specializiral ● knjiž. specializirati metulje v zbirki razvrščati, razporejati specializírati se 1. pridobivati si izurjenost za opravljanje določene ožje dejavnosti: ta zidar se specializira za polaganje ploščic; specializirati se v kuhanju 2. pridobivati si posebno, poglobljeno znanje na ožjem področju kake stroke: priporočili so mu, naj se specializira; specializirati se v jezikoslovju / žarg., med. specializirati kirurgijo specializíran -a -o: (ozko) specializirani delavci, strokovnjaki; specializirane vojaške enote; knjigarna, specializirana za prodajo strokovnih knjig
  13.      speciálka  -e ž () um. podiplomski študij na akademiji za likovno umetnost: končati, vpisati specialko / grafična specialka; specialka za zidno slikarstvo
  14.      speciálka  tudi špeciálka -e ž () 1. geogr. topografska karta v velikem merilu, ant. generalka: vnašati nove podatke v specialko; poiskati, pokazati most na specialki / topografska, vojaška specialka 2. žarg., avt. dirkalno kolo, dirkalno motorno kolo: tekmuje na domači specialki
  15.      speciálnost  -i ž () lastnost, značilnost specialnega: razumeti specialnost razmer / specialnost te restavracije je, da v njej pripravljajo dietno hrano / ta rastlina, žival je specialnost našega morja // ekspr., s prilastkom kar kdo dobro obvlada, na kar se kdo dobro spozna: njena specialnost je risanje vzorcev za tapete / to sodi v njeno ožjo specialnost / dobro obvlada svojo specialnost / zbrali so se zdravniki vseh specialnosti specializacij
  16.      spécies  ž neskl. (ẹ̄) biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od rodu; vrsta: določiti rastlinsko species; pren. novela je posebna species književnega ustvarjanja
  17.      specificírati  -am dov. in nedov. () podrobno opisati, označiti kaj glede na posebne, določene značilnosti: specificirati izdelke, predmete / specificirati račun specificíran -a -o: dohodki in izdatki so natančno specificirani
  18.      specífičen  -čna -o prid. (í) poseben, svojevrsten: biti v specifičnem položaju; beseda ima v tej zvezi specifičen pomen; težko je ustreči njenim specifičnim željam; opisovati specifično življenje mornarjev // značilen, tipičen: njegova specifična lastnost je, da rad vsakomur svetuje; za tako kurjenje je specifična velika poraba kurjave / med njima so specifične razlike ◊ fiz. specifični upor upor en meter dolgega odseka vodnika s presekom enega kvadratnega milimetra; specifična teža teža 1 m3 snovi; specifična toplota toplota, ki segreje en kilogram snovi za eno stopinjo; med. specifična bolezen bolezen, ki jo povzroča en sam mikrob specífično prisl.: specifično romantičen način pisanja; to je specifično slovenska narodna jed; sam.: ljudska umetnost je nekaj specifičnega
  19.      specífičnost  -i ž (í) posebnost, svojevrstnost: specifičnost barv, oblik / spoznati krajevne specifičnosti
  20.      specífika  -e ž (í) publ. posebnosti, značilnosti kot celota: televizijska igra ima svojo specifiko; vse to je specifika našega kmetijstva
  21.      specifikácija  -e ž (á) podroben opis, oznaka česa glede na posebne, določene značilnosti: specifikacija izdelkov; specifikacija stroškov / napisati specifikacijo za naročeni stroj
  22.      specífikum  -a m (í) knjiž. posebnost, značilnost: ta lastnost je slovenski specifikum
  23.      specímen  -mna m () knjiž. vzorec, primerek: specimni znamk; pren., iron. ti si pa res specimen človeškega rodu
  24.      spečáti  -ám dov.) zastar. prodati: kmetje so svoje pridelke dobro spečali / za živino je spečal lepe denarje dobil spečáti se slabš. ljubezensko, spolno se združiti, povezati: spečala se je s tujcem; z vsako žensko se speča
  25.      spečávati  -am nedov. () zastar. prodajati: pridelke so spečavali tudi v tujino; blago se je dobro spečavalo

   3.010 3.035 3.060 3.085 3.110 3.135 3.160 3.185 3.210 3.235  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA