Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
24 (3.126-3.150) 
- snetljív -a -o prid. (ȋ í) snetjav: snetljivo proso; zrnje je snetljivo ● slabš. snetljiv človek nepomemben, malovreden; ekspr. snetljivo bogastvo malovredno, ničvredno ♪
- sobólji -a -e prid. (ọ̑) nanašajoč se na sobolje: sobolje krzno / sobolja kučma / knjiž., ekspr. imeti sobolje obrvi goste, temne ♪
- sódast -a -o prid. (ọ̑) podoben sodu: sodasta posoda / ekspr. sodasta postava ♪
- sòigrálec -lca [u̯c] m (ȍ-ȃ) igralec v razmerju do drugega igralca, s katerim skupaj igra: imeti znane igralce za soigralce v filmu; določiti nalogo soigralcev med monologom glavnega junaka / razpostaviti soigralce pri metanju žoge v koš / goljufati soigralce pri kartanju / knjiž. otrok se mora navaditi na soigralce pri igri na tovariše ♪
- solipsíst -a m (ȋ) 1. filoz. pristaš solipsizma: ta filozof je po nekaterih idejah solipsist 2. knjiž. sebičen, samoljuben človek: če tako misliš, si solipsist; individualist in solipsist ♪
- són -a m (ọ̑) fiz. enota za merjenje glasnosti, preračunana iz fona: meriti v sonih; foni in soni ♪
- sòpodpisováti -újem nedov. (ȍ-á ȍ-ȗ) 1. podpisovati poleg prvega, glavnega podpisnika: ukaze je smel le sopodpisovati 2. skupaj s kom podpisovati: vodil bo računske posle in sopodpisoval finančne listine ♪
- sòspálec -lca [u̯c in lc] m (ȍ-ȃ) knjiž. speči v razmerju do drugega spečega v istem prostoru: zbudilo ga je smrčanje sospalcev ♪
- sóvkanje -a s (ọ̑) glagolnik od sovkati: loviti ptice s sovkanjem ♪
- sovpádnost -i ž (ā) publ. istočasnost, sočasnost: pretresljiva sovpadnost obeh dogodkov / časovna sovpadnost ● publ. sovpadnost poletne vročine s sušo povezanost ♪
- sovpásti -pádem dov., stil. sovpàl sovpála (á ā) 1. pojaviti se istočasno: gospodarske težave so sovpadle s povečanjem mednarodne napetosti // publ. pojaviti se na istem mestu kot kaj drugega: državna meja na tem mestu sovpade z narodnostno 2. publ. postati enak: minimalno estetsko ugodje sovpade z minimalnim estetskim neugodjem / glasova sta sovpadla; besedi sta pomensko sovpadli ♪
- sòvplívanje -a s (ȍ-í) glagolnik od sovplivati: sovplivanje delavcev na javno mnenje ♪
- sòvplívati -am nedov. (ȍ-í) skupaj s kom vplivati: starši so si prizadevali sovplivati na otroka / dobro počutje sovpliva na storilnost delavca ♪
- sòvpréga -e ž (ȍ-ẹ̑) dodatna vprega: vprega in sovprega ∙ šalj. pri tem ti bo pa že sovprega pomagala žena, soproga ♪
- sòvpréžen -žna -o prid. (ȍ-ẹ̑) ki se vprega skupaj z drugim: sovprežni konj, vol ◊ grad. sovprežna konstrukcija konstrukcija iz debele jeklene pločevine in plasti betona, ki sta med seboj povezani ♪
- sóvra -e ž (ọ̑) 1. etn. pustna šema z govejimi rogovi, oblečena v kožuh, znana v Kobaridu: na čelu pustnega sprevoda sta bili dve sovri z gonjačema 2. nar. krava s črno dlako okrog oči, uhljev in po hrbtu: sovra in breza ♪
- sovrág -a m (ȃ) zastar. sovražnik: on je moj sovrag / združiti se proti skupnemu sovragu / sovrag pleni po deželi ♪
- sovráštvo -a s (ȃ) 1. močno čustvo nenaklonjenosti, odpora do koga, navadno združeno z željo škodovati mu: v njegovih besedah, dejanjih se kaže sovraštvo; zaradi tega se je sovraštvo med njima še povečalo; čutiti sovraštvo do koga; ekspr. divje, smrtno, zagrizeno sovraštvo; ekspr. izbruh, razpihovanje sovraštva; ljubezen in sovraštvo / rasno, versko sovraštvo; sovraštvo med narodi / sovraštvo med psom in mačko / v njenih očeh je opazil sovraštvo sovražen izraz / to je storil iz sovraštva; biti v sovraštvu s kom sovražiti se; ločiti se v sovraštvu; gledati s sovraštvom // kar je posledica takega čustva: pogosto je čutil njihovo sovraštvo; ekspr. vse sovraštvo bo padlo nanj 2. v zvezi z do močen negativen odnos do česa: sovraštvo do mačk / sovraštvo do matematike, reda ♪
- sovráž prid. neskl. (ȃ) zastar., navadno v povedni rabi, z dajalnikom sovražen: biti sosedu sovraž / biti sovraž lakomnosti ♪
- spájkati -am nedov. (ȃ) teh. spajati kovinske dele s spajko: spajkati cevi; spajkati z električnim spajkalnikom / mehko, trdo spajkati spájkan -a -o: spajkani spoj, stik ♪
- specializírati -am nedov. in dov. (ȋ) usmerjati, omejevati dejavnost česa na ozko področje: specializirati trgovine za prodajanje otroške obutve; obrat se je širil in specializiral ● knjiž. specializirati metulje v zbirki razvrščati, razporejati specializírati se 1. pridobivati si izurjenost za opravljanje določene ožje dejavnosti: ta zidar se specializira za polaganje ploščic; specializirati se v kuhanju 2. pridobivati si posebno, poglobljeno znanje na ožjem področju kake stroke: priporočili so mu, naj se specializira; specializirati se v jezikoslovju / žarg., med. specializirati kirurgijo specializíran -a -o: (ozko) specializirani delavci, strokovnjaki; specializirane vojaške enote; knjigarna, specializirana za prodajo strokovnih knjig ♪
- speciálka -e ž (ȃ) um. podiplomski študij na akademiji za likovno umetnost: končati, vpisati specialko / grafična specialka; specialka za zidno slikarstvo ♪
- speciálka tudi špeciálka -e ž (ȃ) 1. geogr. topografska karta v velikem merilu, ant. generalka: vnašati nove podatke v specialko; poiskati, pokazati most na specialki / topografska, vojaška specialka 2. žarg., avt. dirkalno kolo, dirkalno motorno kolo: tekmuje na domači specialki ♪
- speciálnost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost specialnega: razumeti specialnost razmer / specialnost te restavracije je, da v njej pripravljajo dietno hrano / ta rastlina, žival je specialnost našega morja // ekspr., s prilastkom kar kdo dobro obvlada, na kar se kdo dobro spozna: njena specialnost je risanje vzorcev za tapete / to sodi v njeno ožjo specialnost / dobro obvlada svojo specialnost / zbrali so se zdravniki vseh specialnosti specializacij ♪
- spécies ž neskl. (ẹ̄) biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od rodu; vrsta: določiti rastlinsko species; pren. novela je posebna species književnega ustvarjanja ♪
3.001 3.026 3.051 3.076 3.101 3.126 3.151 3.176 3.201 3.226 
