Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

24 (3.085-3.109)


  1.      sí  m neskl., tudi sí síja (ȋ) muz. solmizacijski zlog, ki označuje ton h ali sedmo stopnjo v lestvici ♪
  2.      síkati  -am stil. síčem nedov. (ȋ ȋ) 1. oglašati se z ostrim, s-ju podobnim glasom: gosak, kača sika / jezno sikati proti komu // dajati sikanju podobne glasove: vrteči se jermen je vedno glasneje sikal / na cesti so sikale granate, puške // sikajoč uhajati, leteti: iz kotla je sikala para / ekspr. krogle so jim sikale okoli ušes / plameni so sikali vedno višje 2. ekspr. govoriti z ostrim, rezkim glasom, navadno jezno: samo počakaj, da se spet srečava, je sikal; sikati kletvice skozi zobe; oficir je sikal povelja sikáje: bakle so sikaje ugašale sikajóč -a -e: sikajoč gad ♪
  3.      simétričen  -čna -o prid. (ẹ́) ki ga umišljena črta, ravnina deli na dva enaka, skladna dela, someren: simetrična stavba; simetrično drevo / simetričen lik / simetrična gradnja, kompozicija dela / ima simetričen obraz; simetrično telo // razvrščen v prostoru tako, da ga umišljena črta, ravnina deli na dva enaka, skladna dela: drevesa v drevoredu so simetrična / simetrična razvrstitev ◊ elektr. simetrični kabel kabel, v katerem sta po dva vodnika simetrična glede na zemljo; simetrični večfazni sistem sistem, pri katerem so vse fazne napetosti enako velike in v fazi medsebojno premaknjene; simetrična obremenitev večfaznega sistema obremenitev, enakomerno razdeljena na večfazni sistem; geom. osno, ravninsko, središčno simetričen glede na os, ravnino, središče; min. zrcalno simetričen; zool. bilateralno ali dvobočno simetrična žival žival, ki ima enako levo in desno polovico simétrično prisl.: simetrično razvrstiti kaj; slike, simetrično viseče po stenah ♪
  4.      sinjéti  -ím nedov. (ẹ́ í) knjiž. 1. postajati sinji, svetlo moder: nebo sinji / obraz ji je sinjel 2. svetlo modro se odražati, kazati: v ribniku je od poletnega neba sinjela voda sinjèč -éča -e: sinječe dalje ♪
  5.      sirílen  -lna -o (ȋ) pridevnik od sirilo: sirilni prašek ♪
  6.      sítka  -e ž (ȋ) anat. neparna, delno luknjičava kost na vrhu nosne votline: vnetje sitke ◊ bot. živa rastlinska celica, ki ima prečni membrani luknjičavi ♪
  7.      skalíti 3 -ím dov., skálil (ȋ í) razbeljeno jeklo hitro ohladiti v vodi ali olju: skaliti kovino skalíti se ekspr. postati bolj utrjen, sposoben za kaj, navadno zaradi vplivanja težkih razmer: slovensko partizanstvo se je skalilo v bojih / trdo življenje mu je skalilo značaj ♪
  8.      skládanec  -nca m (ā) nav. mn., knjiž. oblat, vafel: peči skladance / jesti skladance ♪
  9.      sklicávati  -am nedov. (ȃ) sklicevati: sklicavati lovce; sklicavali so se z dogovorjenimi znaki / sklicavati sestanke / sklicavati se na svojo avtoriteto ♪
  10.      skomínast  -a -o prid. (í) nanašajoč se na skomino: skominasti zobje / po nezrelih hruškah je imel v ustih še nekaj časa trpek, skominast okus / nezrelo sadje je zelo skominasto ♪
  11.      skôncema  prisl. (ō) star. na koncu: hiša ima skoncema tri okna / palica je padla skoncema na tla s koncem ♪
  12.      skôncema  predl. (ō) star., z rodilnikom na konec: usedel se je skoncema mize in opazoval ljudi / stal je skoncema postelje na koncu, ob koncu ♪
  13.      skoncentríranost  -i ž (ȋ) značilnost skoncentriranega: skoncentriranost delavstva v velikih industrijskih središčih / miselna skoncentriranost ♪
  14.      skoncentrírati  -am dov. (ȋ) povečati količino, množino česa na določenem mestu, območju; osredotočiti, nakopičiti: poveljstvo je skoncentriralo čete v bližini sovražnikovih položajev; skoncentrirati industrijo v severnem delu države / ves kapital se je skoncentriral v rokah peščice ljudi // združiti na enem mestu, usmeriti v središče: skoncentrirati funkcije / skoncentrirati pozornost ● publ. skoncentrirati napore v izgradnjo samoupravnih odnosov zelo si prizadevati, se potruditi za samoupravne odnose skoncentrírati se (miselno) se zbrati, osredotočiti se na kaj: učenec se ni mogel skoncentrirati; skoncentrirati se pri delu, pred nastopom // v zvezi z na usmeriti prizadevanje, aktivnost: skoncentrirati se na vožnjo skoncentríran -a -o: čete so bile skoncentrirane ob meji ♪
  15.      skončáti  -ám dov. (á ȃ) končati: če mu bomo pomagali, bo prej skončal; skončati začeto delo / skončati nalogo, pismo / skončati šolo, študij dokončati / skončal je v ječi / skončal je na vislicah umrl / razprava se bo kmalu skončala / vse se je srečno skončalo skončán -a -o: sestala sta se po skončanem pouku; skončano delo ♪
  16.      skončávati  -am nedov. (ȃ) star. končevati: skončavati svoje delo / skončavati šolo / poletje se skončava / pot se skončava pod hribom ♪
  17.      skônčen  -čna -o prid. (ó) ki je, se nahaja na koncu: skončna deska; skončna stopnica je slabo pribita / skončna okna na stranski steni ♪
  18.      skončeváti  -újem nedov. (á ȗ) star. končevati: dela že skončujejo / s temi besedami skončuje poročilo / zima se že skončuje / steza se skončuje malo pod vrhom ♪
  19.      skončníca  -e ž (í) star. čelna deska postelje; končnica: zadel je ob skončnico; lepo rezljana skončnica / skončnica postelje ● star. poslikane skončnice panjske končnice ♪
  20.      skonstruíranost  tudi izkonstruíranost -i ž (ȋ) ekspr. lastnost, značilnost skonstruiranega: moti skonstruiranost zgodbe; nekatere novele puščajo vtis skonstruiranosti / skonstruiranost obtožb ♪
  21.      skovíkniti  -em dov. (í ȋ) oglasiti se z glasom skovik: čuk je skoviknil ♪
  22.      skriváški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na skrivače: skrivaška tolpa / skrivaško življenje / odkrili so skrivaški brlog ♪
  23.      skupínskost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost skupinskega: skupinskost športnega delovanja ♪
  24.      slábši  -a -e prid. (ȃ) 1. primernik od slab: bombažne tkanine so slabši izolatorji kot volnene; delovna organizacija je v slabšem položaju kot lani; izvid je slabši, zato bo morala ostati v bolnišnici; nočem biti slabši od prijateljev; današnja predstava je bila slabša kot včerajšnja 2. ki je nižje, manj kakovostne vrste: ta izdelek je poceni, ker je iz slabšega materiala; odstopila ji je vso slabšo obleko / prva vretenca so dobro razvita, zadnja pa so slabša manj razvita slábše prisl.: bolniku je vedno slabše; sin je slabše gospodaril in se zadolževal; slabše sliši kot jaz; rdeča barva se v temi slabše vidi; pri nekaterih živalih je lobanja slabše razvita ∙ zdaj mu je še slabše počuti se še bolj bolnega slábši -a -e sam.: dopolnilni pouk je za slabše za slabše učence; o njem je povedal več boljšega kot slabšega; prim. slab ♪
  25.      slámnikar  -ja m (ȃ) izdelovalec slamnikov ♪

   2.960 2.985 3.010 3.035 3.060 3.085 3.110 3.135 3.160 3.185  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA