Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

24 (3.051-3.075)



  1.      sámoposmèh  in sámoposméh -éha m (- -ẹ́; -ẹ̑) knjiž. posmeh samemu sebi: trpek samoposmeh; njegova zgodba je bila polna samoposmeha
  2.      samostrélen  -lna -o prid. (ẹ̑) ki ob dotiku strelja sam: samostrelna priprava
  3.      sámozadovoljív  -a -o prid. (- -í) zastar. samozadovoljen: na obrazu ima samozadovoljiv nasmeh
  4.      sanjávost  -i ž (á) lastnost, značilnost sanjavega: njene oči so ohranile še nekaj sanjavosti / lirična sanjavost pokrajine / predramiti se iz sanjavosti
  5.      sanpávlija  -e ž (á) vrtn. sobna rastlina z dolgopecljatimi dlakavimi listi in raznobarvnimi cveti v socvetjih, Saintpaulia
  6.      sanseviêrija  -e ž (é) vrtn. sobna rastlina z mesnatimi, črtalastimi, pokončnimi listi, Sansevieria: goji sansevierije in klivije
  7.      sanskilót  -a m (ọ̑) zgod. pripadnik pariškega meščanstva, ki v francoski revoluciji zastopa radikalno smer: jakobinci in sanskiloti // slabš. prevratnik: označili so ga za sanskilota
  8.      sanskilótski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sanskilote: sanskilotska stranka / napadi sanskilotske vojske
  9.      sanskrít  -a m () sanskrt: zapisi v sanskritu
  10.      sanskŕt  -a m () staroindijski knjižni jezik: proučevati sanskrt; prevod iz sanskrta
  11.      sanskŕtski  -a -o prid. () nanašajoč se na sanskrt: sanskrtski jezik / sanskrtska besedila
  12.      santonín  -a m () farm. zdravilo proti glistam
  13.      sápa  -e ž (á) nav. ekspr. 1. dihanje, dih: sapa mu je zastajala; pridrževati, zadrževati sapo; dolgo je zdržal brez sape / loviti sapo težko, sunkovito dihati; imeti (težko) sapo oteženo, težko dihati / čutila je njegovo sapo na obrazu / zajeti sapo vdihniti 2. veter, zlasti šibkejši: sapa piha; hladna, mehka, ostra sapa; večerna sapa; nežna je kot majska sapa / drevje se je zibalo v sapi 3. v prislovni rabi, navadno v zvezi na vso sapo zelo, močno: na vso sapo so hiteli v hrib; kričal je na vso sapo ● ekspr. pri hoji ga daje, nadleguje sapa težko diha; ekspr. na strmi poti jim je pohajala sapa težko so dihali; ekspr. vpil je, dokler mu ni pošla sapa dokler je mogel; ekspr. nenavadna lepota jim je jemala sapo zaradi nenavadne lepote so bili zelo prevzeti; nar. spustiti sapo iz meha zrak; ekspr. kar sapo ji je vzelo, zaprlo zelo je bila presenečena; bil je brez sape zadihan, izčrpan; brez sape je čakal, kaj bo zelo napeto; ekspr. ko je nevarnost minila, so spet prišli do sape so se sprostili; ekspr. v isti sapi ga hvali in graja zelo hitro spreminja odnos do njega; zelo hitro spreminja mnenje o njem; ekspr. povedati v eni sapi, v isti sapi vse naenkrat, hitro
  14.      sapêr  -ja m () voj. pripadnik inženirske enote, ki koplje ozke in globoke jarke proti nasprotnikovim položajem
  15.      satisfákcija  -e ž (á) knjiž. zadoščenje, zadostitev: dati, zahtevati satisfakcijo; moralna satisfakcija; igralčeva osebna satisfakcija
  16.      sčenčati  gl. izčenčati
  17.      sedênje  -a s (é) glagolnik od sedeti: sedenje bolnika utruja; sedenje za pečjo; pravilna drža telesa pri sedenju; sedenje in ležanje / sedenje pri knjigah / slikarju trikratno sedenje ne bo zadoščalo
  18.      sejmár  -ja m (á) kdor prodaja ali kupuje na sejmu: sejmarji so se pogovarjali o kupčiji; gostilna je bila polna sejmarjev; sejmarji z živino / sejmarji na avtomobilskem sejmu
  19.      selcírati  -am [tudi sǝl] nedov. () zastar. uriti se v strumnem korakanju, drži in vajah z orožjem; eksercirati: vojaki so morali ves dan selcirati
  20.      sèmpatjà  in sèm pa tjà [sǝm in sem] prisl. (ǝ̏-; -) semintja: razburjen je hodil sempatja / sempatja je rastlo kako drevo / sempatja išče tolažbo v pijači; sempatja se je plaho nasmehnila; prim. sem
  21.      separé  -ja m (ẹ̑) ločen manjši prostor v gostinskem lokalu: natakar jih je odpeljal v separe
  22.      sèsen  -sna -o in sesèn -snà -ò inin sêsen in sésen -sna -o [prva in druga oblika sǝs] prid. (ǝ̄; ǝ̏ ; ē; ẹ̑) 1. nanašajoč se na sesanje: sesna priprava / sesna bradavica 2. ki je v starosti, ko še sesa: sesni mladič; sesno tele
  23.      sét 1 -a m (ẹ̑) prtiček, na katerega se postavi posoda za serviranje hrane eni osebi; pogrinjek: pripraviti mizo s štirimi seti / vzorčast set; neskl. pril.: set garnitura
  24.      sfínga  -e ž () mitol. bitje, ki ima levji trup in človeško glavo: kip sfinge pred egiptovskimi piramidami // v grški mitologiji tako bitje s krili, ki zastavlja težko rešljive uganke in usmrti vsakogar, ki ne ugane: ukaniti sfingo
  25.      sfrizírati  -am dov. () strokovno urediti lase: v tem salonu jo vedno lepo sfrizirajo // ekspr. počesati (lase): svojo punčko je že sfrizirala; sfrizirala se je in naličila ● ekspr. članek bo treba še sfrizirati dokončno urediti, popraviti sfrizíran -a -o: sfrizirani lasje; modno sfrizirana ženska

   2.926 2.951 2.976 3.001 3.026 3.051 3.076 3.101 3.126 3.151  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA