Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

24 (3.035-3.059)


  1.      roževínast  -a -o prid. (í) nanašajoč se na roževino: roževinast oklep pri raku; roževinasta luska, tvorba / roževinast glavnik; roževinasti gumbi; očala z roževinastimi okviri ♪
  2.      róžica  -e ž (ọ̑) 1. manjšalnica od roža: rožice cvetejo; saditi rožice; cvetela je kot rožica / gorske, gozdne rožice; zdravilne rožice / rožice dišijo; nabirati rožice; otrok je trgal rožice za mater; drobne, pisane rožice; tak si kot rožica 2. ekspr. mlada, ljubka ženska: toliko rožic skupaj še ni videl / kot nagovor pridi, rožica moja ● ekspr. njemu pa res rožice cvetejo se mu zelo dobro godi; ekspr. rožice njenih lic so se osule lepota njenega obraza je minila, prešla; knjiž., redko kot poznavalec vin je pohvalil rožico vonj vina; cvetico; pog. povedati resnico skozi rožice v omiljeni obliki; ekspr. biti v rožicah (nekoliko) pijan, vinjen; ekspr. v mladosti mu ni bilo z rožicami postlano živel je v pomanjkanju; imel je velike skrbi, težave; pesn. rožice s Parnasa pesmi; govori, kakor bi rožice sadil vzneseno, lepo; priliznjeno, sladko ◊ bot. listna rožica pritlični listi na zelo skrajšanih stebelnih členkih ♪
  3.      rôžič  tudi rožìč -íča m (ó í; ȉ í) 1. sad rožičevca: jesti rožiče; fige in rožiči / pot pelje med oljkami in rožiči rožičevci 2. agr. zaradi rožičavosti spremenjen slivov sadež: rožiči kmalu odpadejo ♪
  4.      rožìč  -íča m (ȉ í) 1. manjšalnica od rog: rožiči telička / pastir piska na rožič / piti iz rožiča; rožič s smodnikom 2. nav. mn., med., nekdaj hruškasta, navadno steklena priprava za puščanje krvi: staviti rožiče; z rožiči puščati kri ♪
  5.      róžičast  -a -o prid. (ọ̑) ki ima v vzorcu drobne cvete, rožice: rožičasto blago / rožičast predpasnik ♪
  6.      rožíčavost  -i ž (í) agr. glivična bolezen sliv, pri kateri se razvijejo dolgi, ukrivljeni sadeži: zatirati kodravost in rožičavost ♪
  7.      rožíček  -čka m (ȋ) 1. manjšalnica od rog: srnjak izgubi rožičke; rožički kozlička / lunini rožički / napolniti rožiček s tobakom; rožiček s smodnikom 2. nav. mn., med., nekdaj hruškasta, navadno steklena priprava za puščanje krvi: staviti rožičke ● ekspr. že spet kaže rožičke se upira; se napihuje, postavlja; na fotografiji je stal za njo in ji naredil rožičke iz hudomušnosti ji je prislonil nad glavo kazalec in sredinec v obliki črke V; ekspr. žena mu je nasadila rožičke imela je spolni odnos, spolne odnose z drugimi moškimi; ekspr. on nosi rožičke njegova žena ima spolni odnos, spolne odnose z drugimi moškimi; ekspr. polž pokaže rožičke tipalnice; rožiček na modrasovi glavi kožni izrastek ◊ bot. rženi rožiček glivica zajedavka na rži in nekaterih travah; temna tvorba te glivice na klasih rži; zool. navadni rožiček morski polž z rožičku podobno hišico, Gourmya vulgata ♪
  8.      rožíčev  -a -o prid. (í) nanašajoč se na rožič ali rožičevec: rožičevo drevo / rožičeva moka / rožičeva potica ♪
  9.      rožíčevec  -vca m (í) južno drevo z rjavimi užitnimi sadovi v obliki stroka: med oljkami so rastli tudi rožičevci ♪
  10.      rožíčiti se  -im se nedov. (í ȋ) agr., v zvezi s sliva dobivati dolge, ukrivljene sadeže: slive se rožičijo ♪
  11.      rudosléd  -a m (ẹ̑) jur., nekdaj prostor, na katerem je dovoljeno raziskovanje in izkoriščanje rudnine: določiti rudosled ♪
  12.      rusofíl  -a m (ȋ) kdor se navdušuje za rusko ali sovjetsko politiko, kulturo: imeti koga za rusofila ♪
  13.      sabotêr  -ja m (ȇ) kdor sabotira: kaznovati, odkriti saboterje; ta človek je saboter in špekulant / tedaj je delal kot obveščevalec in saboter ♪
  14.      sakramentírati  -am nedov. (ȋ) ekspr. preklinjati, navadno z besedo sakrament: jezil se je in sakramentiral ♪
  15.      samobít  -i ž (ȋ) filoz. bit, ki izhaja iz same sebe: bit je onkraj svoje samobiti / absolutna samobit ♪
  16.      samomorílec  -lca [u̯c] m (ȋ) kdor naredi, poskusi narediti samomor: rešiti samomorilca; med samomorilci je več mladoletnikov ♪
  17.      sámoposmèh  in sámoposméh -éha m (ȃ-ȅ ȃ-ẹ́; ȃ-ẹ̑) knjiž. posmeh samemu sebi: trpek samoposmeh; njegova zgodba je bila polna samoposmeha ♪
  18.      samostrélen  -lna -o prid. (ẹ̑) ki ob dotiku strelja sam: samostrelna priprava ♪
  19.      sámozadovoljív  -a -o prid. (ȃ-ȋ ȃ-í) zastar. samozadovoljen: na obrazu ima samozadovoljiv nasmeh ♪
  20.      sanjávost  -i ž (á) lastnost, značilnost sanjavega: njene oči so ohranile še nekaj sanjavosti / lirična sanjavost pokrajine / predramiti se iz sanjavosti ♪
  21.      sanpávlija  -e ž (á) vrtn. sobna rastlina z dolgopecljatimi dlakavimi listi in raznobarvnimi cveti v socvetjih, Saintpaulia ♪
  22.      sanseviêrija  -e ž (é) vrtn. sobna rastlina z mesnatimi, črtalastimi, pokončnimi listi, Sansevieria: goji sansevierije in klivije ♪
  23.      sanskilót  -a m (ọ̑) zgod. pripadnik pariškega meščanstva, ki v francoski revoluciji zastopa radikalno smer: jakobinci in sanskiloti // slabš. prevratnik: označili so ga za sanskilota ♪
  24.      sanskilótski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sanskilote: sanskilotska stranka / napadi sanskilotske vojske ♪
  25.      sanskrít  -a m (ȋ) sanskrt: zapisi v sanskritu ♪

   2.910 2.935 2.960 2.985 3.010 3.035 3.060 3.085 3.110 3.135  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA