Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

24 (3.001-3.025)


  1.      razvozlávati  -am nedov. (ȃ) odstranjevati vozel, vozle: razvozlavati niti / dolgo je razvozlaval vozel // ekspr. reševati, razreševati: razvozlavati probleme, uganke; razvozlavati skrivnosti; vprašanja so se sčasoma razvozlavala / razvozlavati šifrirano pisavo; razvozlavati težko berljiv rokopis / razvozlavati bistvo predstave spoznavati, dojemati ♪
  2.      razvozljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da razvozlati: niti so se tako zavozlale, da skoraj niso bile več razvozljive // ekspr. rešljiv, razrešljiv: težko razvozljiva vprašanja ♪
  3.      razvóznik  -a m (ọ̑) razvažalec: razvoznik blaga ♪
  4.      razvpíti  -vpíjem dov., razvpìl (í ȋ) ekspr. na več krajih reči, povedati, zlasti kaj, kar je za koga neugodno, neprijetno: razvpila je, da je nepošten / razvpiti koga za morilca razvpít -a -o splošno znan zaradi slabih lastnosti, značilnosti: razvpit pijanec, ženskar / razvpit film; ta del poti je razvpit kot najbolj nevaren; razvpita igralnica ♪
  5.      rdečebrádec  -dca m (ȃ) ekspr. kdor ima rdečo brado: rdečebradec je molčal / kot pristavek k imenu cesar Friderik Rdečebradec ♪
  6.      rêbrast  in rébrast -a -o prid. (é; ẹ́) 1. ki ima podolgovate vzbokline, rebra: rebrasta površina; cesta je rebrasta / rebrasti gumijasti podplati; rebrasti žamet; rebrasta skleda ∙ ekspr. rebrast svet neraven, valovit ♦ arhit. rebrasti obok obok s kamnitimi rebri; rebrasti strop strop z redkimi nosilnimi rebri 2. ekspr. zelo suh: rebrast človek rêbrasto in rébrasto prisl.: rebrasto obokana cerkev ♪
  7.      redigírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. delati, da dobi objavi namenjeno besedilo, gradivo ustrezno obliko, razporeditev; urejati: redigirati radijska poročila; redigirati zbornik 2. delati, da dobi kako besedilo vsebinsko, jezikovno ustreznejšo obliko; spreminjati, popravljati: redigirati govor, pogodbo; Prešeren je redigiral nekaj ljudskih pesmi / redigirati jezik, ločila ◊ lingv. redigirati geslo za objavo v slovarju ga pomensko, oblikovno, stilno razčlenjevati v pismeni obliki, urejati redigíran -a -o: redigiran članek, pravilnik ♪
  8.      referêntski  in referéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na referente: referentski honorar / referentsko mesto na občini ♪
  9.      regljáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. oglašati se z glasom rega: v mlaki regljajo žabe; kvakati in regljati 2. povzročati enakomerno se ponavljajoče rezke glasove: regljati z ragljami / ekspr. strojnice so spet začele regljati 3. slabš. govoriti, pripovedovati: kar naprej reglja o tem; reglja in reglja, delo pa čaka / celo uro že regljata govorita, se pogovarjata // neprijazno, jezno govoriti: regljala je, naj nehajo, oni pa so mirno delali dalje / regljati na moža kričati, vpiti regljáti se nar. smejati se: veselo, na glas se regljati regljajóč -a -e: regljajoče strojnice; regljajoče žabe ♪
  10.      rekonvalescêntski  in rekonvalescéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na rekonvalescente: rekonvalescentski oddelek ♦ med. rekonvalescentski serum serum iz krvi rekonvalescenta ♪
  11.      renault  -a [renó -ja] m (ọ̑) osebni avtomobil francoske tovarne Renault: renaulti in citroeni ♪
  12.      repetníca  -e ž (í) nav. mn., star. perutnica: golob je razprostrl repetnice; mahati, udarjati z repetnicami ♪
  13.      resigníranec  -nca m (ȋ) ekspr. resigniran človek: utrujeni resigniranci ♪
  14.      rešítev  -tve ž (ȋ) 1. glagolnik od rešiti: čakati na rešitev / rešitev iz ječe je nemogoča / rešitev iz zadrege / rešitev pohištva iz goreče hiše / politična rešitev spora med državama / rešitev prošnje 2. kar (lahko) reši kak problem, vprašanje: odkloniti neustrezno rešitev; predlagati več rešitev / razpravljali so o idejnih rešitvah projekta; predstaviti več oblikovnih rešitev spomenika; uveljavljati nove tehnične rešitve // kar reši kako uganko, nalogo, zlasti beseda, število: povedati rešitev; vpisati rešitve v križanko; uganka ima več rešitev / rešitve pošljite na uredništvo časopisa; žrebati rešitve 3. navadno v povedni rabi kar (lahko) koga reši: edino beg je rešitev; skok v morje je rešitev / rešitev je, da se učiš tuje jezike / ekspr. lasten avtomobil je rešitev ◊ mat. celoštevilska, enolična rešitev; rešitev enačbe število, ki zadošča enačbi; šah. rešitev problema po številu vnaprej določene poteze, s katerimi se pri določeni umetno narejeni poziciji doseže mat ♪
  15.      retencíjski  tudi reténcijski -a -o prid. (ȋ; ẹ́) nanašajoč se na retencijo: retencijska pravica ◊ fin. retencijska kvota del z izvozom ustvarjenih deviz, namenjen za plačevanje v tujino ♪
  16.      réteš  -a m (ẹ̑) nar. prekmursko pecivo iz vlečenega testa z različnimi nadevi: makov reteš ♪
  17.      retikulín  -a m (ȋ) biol., kem. kolagenu podobna beljakovina, ki sestavlja nekatera vezivna tkiva: elastin, kolagen in retikulin ♪
  18.      retína  in rétina -e ž (ȋ; ẹ̑) anat. notranja, za svetlobo občutljiva plast zrkla; mrežnica: žilnica in retina ♦ med. odstop retine ♪
  19.      retirírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. umikati se: po dolini so retirirali bataljoni / znal je braniti svoja načela, pa tudi v pravem trenutku retirirati ♪
  20.      rétje  -a s (ẹ̄) nar. močen kraški izvir: presušena retja ♪
  21.      rétor  -ja m (ẹ̑) knjiž., redko govornik: na govorniškem odru se je zvrstilo nekaj mlajših retorjev ∙ knjiž., redko govorništva se je učil pri znanem grškem retorju učitelju govorništva ♪
  22.      retóričen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na retoriko: retorična pravila / retorični slog / retorično pretiravanje / to ni retorična izjava, ampak naša resnična želja ♦ lit. retorične figure; retorično vprašanje vprašanje, na katero se odgovor ne pričakuje retórično prisl.: retorično pretiravati ♪
  23.      retóričnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost retoričnega: retoričnost njegovega izražanja me moti / igralec je podal vlogo s potrebno retoričnostjo / v njegovih spisih je preveč retoričnosti ♪
  24.      retórik  -a m (ọ́) knjiž. govornik: bil je nadarjen retorik; grški, rimski retoriki ♪
  25.      revoltírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. 1. vzbujati v kom odpor, nasprotovanje: agrarna kriza je kmete revoltirala; velike razlike v dohodkih ljudi revoltirajo; take stvari me revoltirajo 2. upirati se: v teh krajih so pred vojno delavci pogosto revoltirali; mladina rada revoltira; včasih (se) revoltira, sicer pa se prilagodi večini revoltíran -a -o: revoltirani ljudje; biti revoltiran ♪

   2.876 2.901 2.926 2.951 2.976 3.001 3.026 3.051 3.076 3.101  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA