Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

24 (2.785-2.809)


  1.      preučevánje  -a s (ȃ) glagolnik od preučevati: organizirati preučevanje delavcev / preučevanje narečij / sodelovati pri etnografskih preučevanjih ♪
  2.      preventíva  -e ž (ȋ) dejavnost, ki se ukvarja s preprečevanjem bolezni, nesreč, požarov in z zaščito pred njimi: preventiva to lahko prepreči / svet za preventivo in vzgojo v prometu / kriminalna, požarna, zdravstvena preventiva / knjiž. da se bolezen ne začne, je potrebna preventiva preprečevanje, zaščita // žarg., med. preventivna medicina: preventiva se ukvarja s preprečevanjem bolezni in varovanjem zdravja; izsledki preventive / delati v preventivi ♪
  3.      prevózništvo  -a s (ọ̑) dejavnost prevoznikov: lotiti se prevozništva; s prevozništvom si je pridobil veliko premoženje // podjetje za prevoz potnikov ali blaga: pogoditi se s prevozništvom / avtobusno, rečno, železniško prevozništvo ♪
  4.      prezéblost  -i ž (ẹ́) premraženost: zaradi prezeblosti ni mogel premakniti prstov ♪
  5.      prežívljati  -am nedov. (í) 1. biti, ostajati kje določen čas: preživljati počitnice na morju; preživljati večere v družbi s prijatelji // biti določen čas v stanju, kot ga določa samostalnik: takrat je preživljal krizo; spet preživlja hudo potrtost / poletne dni preživlja na vrtu in v gozdu // biti deležen tega, kar določa sobesedilo: takrat je preživljal lepe, hude čase; preživljati usodo zapostavljenega otroka 2. dajati komu, kar potrebuje za življenje: preživlja veliko družino; preživljajo ga starši; preživljati se s težkim delom, pisateljevanjem prežívljati se knjiž., v zvezi s s, z jesti, uživati: ta žival se preživlja z rastlinsko hrano preživljajóč -a -e: študiral je, preživljajoč se z inštruiranjem ♪
  6.      pribosopétiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. priti bos: večkrat je pribosopetil k nam ♪
  7.      prídiga  -e ž (í) 1. rel. govorno podajanje vsebinsko zaokrožene verske snovi: poslušati pridigo; molitev pred pridigo / nedeljska pridiga; pridiga na gori Kristusov govor, ki vsebuje povzetek krščanskega moralnega nauka // besedilo za tako podajanje: knjiga pridig 2. ekspr. (vsiljivo) dajanje naukov: vse pridige nič ne pomagajo; le obdrži svojo pridigo zase // opominjanje, oštevanje: za vsak prestopek je moral poslušati pridigo; zaslužil si pridigo ♪
  8.      priganjálec  -lca [u̯c] m (ȃ) knjiž. priganjač: slišati je bilo kričanje priganjalcev ∙ knjiž. priganjalec divjačine gonjač ♪
  9.      prijátelj  -a m (ȃ) 1. kdor je s kom v iskrenem, zaupnem odnosu, temelječem na sorodnosti mišljenja, čustvovanja: biti komu prijatelj; imeti prijatelje; dober, velik, zaupen prijatelj; prijatelj mojega sina; prijatelj iz otroških let / že v šoli so postali prijatelji / iron. ti si pa lep prijatelj / družinski, mladostni, osebni prijatelj / kot nagovor dragi prijatelj // kdor ima do koga naklonjen, prijazen odnos: Jugoslavija ima v svetu veliko prijateljev; biti prijatelj otrok, revežev / pes je človekov prijatelj / Društvo prijateljev mladine // s prilastkom kdor s kom dobro sodeluje, zlasti v gospodarstvu: poslovni, trgovski prijatelj 2. ekspr., s prilastkom kar je komu ljubo, drago: gozd je njegov prijatelj; otroku so se živali smilile, zato je pridno krmil svoje prijatelje / krilati prijatelji ptiči 3. ekspr., navadno s prilastkom kdor ima zanimanje, nagnjenje za kaj: oddaja za prijatelje dobre glasbe; biti prijatelj narave, pog. dobre kapljice; nisem prijatelj dolgih sprehodov / to vino ima veliko prijateljev mnogo ljudi ga kupuje, pije; publ. prijatelji smučanja so bili s počitnicami zadovoljni smučarji 4. ekspr. fant, zaročenec: že dolgo ima prijatelja; prišla je na ples s svojim prijateljem ● ekspr. stroji so človekovi prijatelji mu koristijo, olajšujejo delo; iron. v stanovanju je našel domačega, hišnega prijatelja ženinega ljubimca; ekspr. to je prijatelj v narekovajih to ni prijatelj; ekspr. prijatelj gor, prijatelj dol ne morem ti ustreči, čeprav sva prijatelja; prijatelja spoznaš v nesreči; čisti računi, dobri prijatelji poravnane medsebojne obveznosti omogočajo prijateljske odnose ◊ gastr. domači prijatelj trdo, na rezine razrezano pecivo z orehi in rozinami ♪
  10.      prikloníti se  -klónim se dov. (ȋ ọ́) 1. narediti gib z glavo ali z glavo in zgornjim delom telesa naprej, navzdol: preden je začela deklamirati, se je priklonila; globoko se prikloniti / prikloni se, da se ne zadeneš v vrata skloni se, pripogni se // pozdraviti z nagibom glave ali glave in zgornjega dela telesa: prikloni se, preden odideš; zahvalil se je, se lahno priklonil in odšel 2. ekspr. izkazati komu čast, spoštovanje: prišli so se priklonit spominu pokojnika prikloníti redko pripogniti, skloniti: prikloniti vejo / petelin je priklonil glavo priklonívši se zastar.: priklonivši se pozdraviti ♪
  11.      prikopáti  -kópljem tudi -ám dov., prikôplji prikopljíte tudi prikôpaj prikopájte; prikôpal (á ọ́, ȃ) 1. s kopanjem priti: prikopati do ceste 2. nar. s kopanjem urediti konce njive: potolkli so kepe in prikopali; zaradi naglice so slabo prikopali ● nar. prikopal mu je dve klofuti dal prikopáti se 1. s kopanjem priti skozi kaj ovirajočega: zasuti rudarji so se prikopali iz jame / prikopati se izpod snega // ekspr. s težavo priti: četa z ranjenci se je prikopala v vas na pobočju / viseč na vrvi, se je z nihanjem prikopal do police s ponesrečencem 2. ekspr. s prizadevanjem, trudom priti do česa: prikopati se do denarja, oblasti, resnice / po petih letih se je prikopal do tretjega razreda ♪
  12.      prikopitljáti  -ám dov. (á ȃ) udarjajoč s kopiti priti: čreda konj je prikopitljala iz soteske / ekspr. košuta je previdno prikopitljala h krmilnici prišla ♪
  13.      prikoracáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. priti z nerodnimi, počasnimi koraki: medved prikoraca iz brloga / prikoracala je po trgu navzdol počasi, okorno prišla ♪
  14.      prikoráčiti  -im dov. (á ȃ) ekspr. priti s širokimi, lenobnimi koraki: počasi je prikoračil čez dvorišče / lepega popoldneva prikorači naravnost k njej pride ♪
  15.      prikorákati  -am dov. (ȃ) korakajoč priti: po cesti so prikorakali gasilci / ekspr. slovesno sta prikorakala v sobo prišla ♪
  16.      prikosíti  -ím dov., prikósil; prikošèn (ȋ í) 1. s košenjem priti kam: prikositi do meje 2. dodatno, zraven nakositi: nakosil si premalo, še malo prikosi ♪
  17.      prikošátiti se  -im se dov. (á ȃ) ekspr. oblastno, prevzetno priti: za delavci se je prikošatil gospodar ♪
  18.      prìkót  -a m (ȉ-ọ́) nav. dv., geom. kota na isti strani prečnice dveh premic, med katerima je prvi na eni strani prve premice, drugi pa na drugi strani druge premice ♪
  19.      prikotalíti  -ím dov., prikotálil (ȋ í) s kotaljenjem spraviti kam: prikotalil je sod iz kleti / hudourniki so prikotalili kamenje; granata se je prikotalila do hiše; jabolko se mu je prikotalilo pred noge prikotalíti se slabš. s težavo, nerodno priti: pozno se je prikotalil domov ♪
  20.      prikovánost  -i ž (á) nav. ekspr. stanje prikovanega: prikovanost verige / prikovanost človeka na določen kraj / prikovanost na delo ♪
  21.      prilèg  in prilég -éga m (ȅ ẹ́; ẹ̑) strojn. stik med dvema sestavnima deloma stroja, od katerih eden deloma ali v celoti oklepa drugega: ohlapni, tesni prileg ♪
  22.      primérek  -rka m (ẹ̑) 1. vsaka od več istovrstnih stvari: v zbirki žuželk je nekaj redkih primerkov; to je lep, značilen primerek te vrste; pokazal mu je najzanimivejše primerke iz herbarija / muzejski primerki orožja / ohranilo se je le nekaj primerkov knjige izvodov ∙ šalj. rad pogleda za vsakim čednim primerkom ženskega spola dekletom, žensko 2. zastar. primer, zgled: to je edini primerek take arhitekture ♪
  23.      prínc  -a m (ȋ) 1. v nekaterih deželah član vladarske družine, ki ne vlada: danski princ; bogat je kot princ / v pravljicah začarani princ ∙ ekspr. tam je srečala princa svojih sanj izredno lepega, dobrega moškega 2. tip zahodnonemškega osebnega avtomobila znamke NSU: kupiti princa; voznik princa je povzročil prometno nesrečo ♪
  24.      pripisováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. dodatno, zraven pisati: pripisovati opombe na rob knjige / pripisovati obresti h glavnici povečevati jo za obresti 2. z dajalnikom izražati, imeti mnenje, da je kdo a) povzročitelj, storilec česa: pesem so pripisovali rojaku / vso krivdo so pripisovali njemu / poraz so pripisovali neugodnim okoliščinam b) da je kdo nosilec kake lastnosti: ljudje so mu pripisovali delavnost, odkritost in poštenost; pripisovali so mu vse najslabše lastnosti / sporazumu pripisujejo velik pomen ♪
  25.      pripréga  -e ž (ẹ̑) 1. dodatna vprega: pri gostilni vrh klanca so puščali priprego; pri težkih vozovih je moral vzeti priprego; pren., ekspr. ta stranka je priprega socialni demokraciji ♦ žel. dodatna lokomotiva na začetku vlaka 2. glagolnik od pripreči ali pripregati: za priprego so imeli močne konje ♪

   2.660 2.685 2.710 2.735 2.760 2.785 2.810 2.835 2.860 2.885  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA