Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

24 (276-300)



  1.      čúd  -i ž () knjiž., s prilastkom skupek človekovih lastnosti, iz katerih izhaja njegovo ravnanje; narava: bila sta zelo različne čudi; pokazal je svojo pravo čud; po svoji čudi je bil mehek; bil je nagle, nasilne čudi / poznam pasjo čud ∙ star. to mi je po čudi mi je všeč
  2.      čvekálo  -a s (á) čvekač: birokratsko čvekalo
  3.      daljíca  -e ž (í) geom. na obeh straneh omejena ravna črta: krajišče daljice
  4.      darílnik  -a m () star. žrtvenik: položiti dar na darilnik
  5.      debelačevína  in debeljačevína in debeláčevina in debeljáčevina -e ž (í; á) nar. belokranjsko koruznica: sekati debelačevino
  6.      debílnež  -a m () ekspr. debilen človek: majal je z glavo kot kak debilnež
  7.      dedukcíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na dedukcijo: dedukcijski dokaz / dedukcijska metoda poučevanja deduktivna
  8.      defektológinja  -e ž (ọ̑) strokovnjakinja za defektologijo: učiteljica defektologinja
  9.      defektolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na defektologijo: defektološki oddelek visoke šole
  10.      defektoskopíja  -e ž () teh. iskanje napak v materialu, zlasti v kovinah, z rentgenskimi žarki ali žarki gama: laboratorij za defektoskopijo; uporaba izotopov v defektoskopiji
  11.      defenzíva  -e ž () odbijanje sovražnikovega, nasprotnikovega napada, obramba: preiti iz defenzive v ofenzivo; potisniti sovražnikove čete v defenzivo; umakniti se v defenzivo; nogometno moštvo je bilo v defenzivi
  12.      defenzíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na defenzivo, obramben: defenzivni boj; defenzivni položaj / defenzivni način igre ♦ voj. defenzivna bomba ročna bomba, ki se razleti v mnogo šrapnelov defenzívno prisl.: moštvo je igralo defenzivno
  13.      defenzívka  -e ž () žarg., voj. defenzivna bomba: nasekana defenzivka
  14.      defenzívnost  -i ž () lastnost, značilnost defenzivnega: defenzivnost njihovega boja / pasivna defenzivnost moštva
  15.      defetíst  -a m () kdor ni prepričan o uspehu kakega (pomembnega) dela, prizadevanja, malodušnež: med vojaki so se pojavljali defetisti
  16.      defetístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na defetizem, malodušen: očitali so mu defetistično politiko umika; defetistična propaganda
  17.      defetístka  -e ž () ženska oblika od defetist: obupana defetistka
  18.      dehidríranje  -a s () glagolnik od dehidrirati: dehidriranje živil; postopek za dehidriranje
  19.      deklaránt  -a m (ā á) kdor poda, predloži deklaracijo: podpisani deklaranti / carinski deklarant uslužbenec v podjetju, ki sestavlja carinske deklaracije
  20.      délce  -a s (ẹ̄) ekspr. manjše umetniško, literarno delo: to je njegovo prvo delce; izvajali so tudi zelo zanimivo glasbeno delce
  21.      délovnopráven  -vna -o prid. (ẹ́-ā) nanašajoč se na delovno pravo: delovnopravni predpisi; delovnopravna zakonodaja
  22.      démonstvo  in demónstvo -a s (ẹ̑; ọ̑) lastnost, značilnost demonskega: demonstvo zločina
  23.      depolitizácija  -e ž (á) odprava, odstranitev političnih elementov, vplivov iz česa: depolitizacija državnih funkcij, šolstva, javnega življenja / depolitizacija cerkve // prenehanje ukvarjanja s politiko: današnja depolitizacija je posledica razočaranj nad splošnim političnim razvojem v Evropi
  24.      desetéren  -rna -o prid. (ẹ̑) desetkraten: deseterna vrednost; deseterno povračilo // ki je iz desetih delov, enot: deseterni odmev klicev desetérno prisl.: kar smo zamudili, si hočemo deseterno pridobiti
  25.      destilírati  -am nedov. in dov. () fiz. spreminjati tekočino v paro in to paro v tekočino, prekapati: destilirati nafto, vodo / destilirati žganje z destilacijo pridobivati destilíran -a -o: destilirana voda; pren., knjiž. uživati lepoto v destilirani obliki

   151 176 201 226 251 276 301 326 351 376  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA