Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

24 (2.710-2.734)



  1.      pozakóniti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) knjiž. narediti, da kaj postane zakonito: pozakoniti svoje ravnanje ♦ jur. pozakoniti otroka s sklenitvijo zakonske zveze dati nezakonskemu otroku pravice zakonskega otroka pozakóniti se zastar. poročiti se: takoj se je hotel pozakoniti z njo pozakónjen -a -o: zakonski in pozakonjeni otroci
  2.      pôznorenesánčen  -čna -o prid. (ó-) nanašajoč se na pozno renesanso: poznorenesančna arhitektura / poznorenesančni pesnik
  3.      požléviti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) nar. popiti, izpiti: brž je požlevil svojo merico vina
  4.      prákultúra  -e ž (-) knjiž. prvotna, najstarejša kultura: raziskovati prakulture ob Egejskem morju; mezopotamska prakultura
  5.      prámáti  -mátere ž, tož. prámáter, or. prámáterjo (-á) knjiž. začetnica rodu: člani rodu so se imenovali po pramateri / pramati človeškega rodu po bibliji Eva
  6.      prámček  -čka m () ekspr. manjšalnica od pram1: kupil je lepega pramčka
  7.      prámec  -mca m () žarg., navt. premec: stati na pramcu
  8.      prámeglà  -è in prámègla -e [mǝg] ž, rod. mn. prámègel stil. prámeglá (- -; -ǝ̀) astr., po Kant-Laplaceovi teoriji zmes plina in prašnih delcev, iz katere je nastalo osončje: ovreči teorijo o pramegli
  9.      prámeglíca  -e [mǝg] ž (-í) astr., po Kant-Laplaceovi teoriji zmes plina in prašnih delcev, iz katere je nastalo osončje
  10.      prámen  -éna mẹ́) daljši, tanjši skupek las, niti, vlaken: spletati pramene v kito; razdeliti lase v več pramenov; volneni pramen / pramen sivih las ♦ tekst. dolg, valjasto oblikovan skupek neurejenih vlaken s premerom od 1 do 2,5 cm // kar je temu podobno: korobač, spleten iz treh pramenov / trgati časopis v pramene / ekspr. sončni prameni; pramen megle, svetlobe
  11.      praména  -e ž (ẹ̑) nestrok., v zvezi zlata pramena jesensko jabolko rumene barve z rdečimi progami, lisami, strok. zlata parmena: jonatan in zlata pramena
  12.      praménast  -a -o prid. (ẹ́) 1. razdeljen, oblikovan v pramene: pramenasti lasje 2. ki ima ozke, dolge lise: rdeči pramenasti cveti ◊ elektr. pramenasta žica žica iz zelo tankih, sukanih žic
  13.      praménček  -čka m (ẹ̑) manjšalnica od pramen: pramenček las / pramenček svetlobe; pren., ekspr. svetel pramenček svobode
  14.      praménec  -nca m (ẹ̑) knjiž. pramenček: pramenci las / svileni pramenci
  15.      prástráh  -ú in -a m (-) knjiž. naravni, prvinski strah: hotel je v sebi zatreti nenavaden prastrah
  16.      právnik  -a m () strokovnjak za pravo: pravniki in ekonomisti / diplomirani pravnik / pog. pravniki iz višjih letnikov slušatelji prava
  17.      pražílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na praženje: pražilna naprava, priprava / pražilna peč peč za praženje rude
  18.      prebóden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prebod: prebodna luknjica, odprtina ◊ geom. prebodna točka točka, v kateri premica seka ravnino ali črto; med. prebodna rana rana, ki nastane pri prebodu
  19.      prečeméti  -ím [čǝm] dov., prečemì (ẹ́ í) negibno, tiho sedeč prebiti, preživeti: ujetniki so dan prečemeli ob ognju / ekspr. leta je prečemela v tej sobi // napol buden prebiti, preživeti: bolnik je noč prečemel
  20.      predeláva  -e ž () 1. glagolnik od predelati ali predelovati: predelava kovin, lesa, nafte; predelava grozdja v vino; surovine za predelavo; odpadki pri predelavi sadja / neprimerna predelava kmečkih hiš; predelava proge za hitrejši promet / miselna predelava tega, kar čutimo ♦ les. primarna predelava lesa mehansko oblikovanje lesa v polizdelke in tvoriva 2. predelano delo, besedilo: brati Senekovo predelavo grške tragedije
  21.      prèdklíničen  -čna -o prid. (-í) med. nanašajoč se na začetni del študija medicine, ko se obravnavajo naravoslovni in družboslovni temelji medicine: predklinični predmeti
  22.      predornína 2 -e ž () knjiž. pristojbina za prevoz skozi predor; tunelnina: plačati predornino
  23.      predrugáčenje  -a s () glagolnik od predrugačiti: poskrbeti za predrugačenje socialnih razmer; predrugačenje življenja / notranje predrugačenje / predrugačenje pogodbe
  24.      predvidévnost  -i ž (ẹ́) knjiž. sposobnost za predvidevanje: človeška razsodnost in predvidevnost
  25.      predzídek  -dka m () majhna zidana ploskev navadno pred vhodnimi vrati: stal je na predzidku in kadil

   2.585 2.610 2.635 2.660 2.685 2.710 2.735 2.760 2.785 2.810  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA