Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

24 (2.676-2.700)



  1.      poplôskati  -am dov. () krajši čas ploskati: na koncu je tudi on zadržano poploskal / z dlanjo je poploskal po mizi / ekspr. poploskati koga po hrbtu natepsti
  2.      poplúžiti se  -im se dov.) nar. podrsati se: ne bi bilo .. nič posebnega, če bi se poplužil po gladkih stenah žrela (A. Luther - M. Klopčič)
  3.      popôditi  -im dov.) knjiž. narediti, položiti pod: popoditi hlev
  4.      popogániti  -im dov.) za kristjane narediti kaj pogansko: popoganiti prebivalce; ljudje so se popoganili
  5.      pòpojútrišnjem  prisl. (-) tretjega dne po današnjem dnevu: če ne moreš pojutrišnjem, pridi popojutrišnjem
  6.      popókati  -am dov. (ọ́ ọ̑) 1. drug za drugim počiti: kozarci, obroči so popokali / hlačni šivi so popokali 2. pog., ekspr. postreliti: postavili so jih ob zid in popokali 3. ekspr., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: poslušalci so skoraj popokali od smeha
  7.      popôkati  -am dov. () pog. vzeti, pobrati: popokala je svoje stvari in odšla ∙ pog. fašisti so popokali vse, ki so bili takrat na cesti s silo odpeljali, prijeli
  8.      popól  [o] neskl. pril. (ọ̑) nar. izraža ne polno mero, stopnjo; napol: popol resnica ∙ popol brat polbrat
  9.      poprežáti  -ím dov., poprêži in popréži; poprêžal in popréžal (á í) krajši čas prežati: poprežati na sovražnika / previdno je poprežal, če bi bila kje straža
  10.      porazmísliti  -im dov., porazmíšljen (í ) knjiž. nekoliko premisliti: moral je porazmisliti o tem; porazmislil bom, kaj bi bilo treba storiti
  11.      porógati se  -am se dov. (ọ̑) zelo očitno, grobo izraziti negativen, odklonilen odnos do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami: dober avtomobil imate, se je porogala; ni se jezil, če so se mu kdaj porogali zaradi debelosti
  12.      posamostáliti  -im dov.) lingv. dati besedi, ki ni samostalniška, samostalniške lastnosti: posamostaliti pridevnik posamostáljen -a -o: posamostaljeni izrazi
  13.      posíniti  -im dov. ( ) knjiž. posinoviti: ker nista imela svojih otrok, sta ga posinila
  14.      poslovódja  -e tudi -a m (ọ̑) vodja manjše trgovine: postal je poslovodja; poslovodja in blagajničarka
  15.      posolíti  -ím dov., posólil ( í) potresti s soljo: posoliti meso; kumarice zrežemo, posolimo in popopramo / posoliti cesto // dodati jedi sol: posoliti in popoprati juho, omako posoljèn -êna -o: posoljeno pecivo / posoljene preste slane preste
  16.      postavljáštvo  -a s () postavljanje, bahanje: njegovo postavljaštvo ji že preseda / samo postavljaštvo ga je
  17.      posúmiti  -im dov.) 1. začeti sumiti: zbala se je, da bo mož kaj posumil; takoj je nekaj posumila; ob tem je posumil v fantovo poštenost; nehote, nekoliko posumiti / posumil ga je, da hoče zbežati osumil 2. ekspr. podvomiti: posumil je, da sta se srečala po naključju; posumila je o njegovi zvestobi ∙ ekspr. nikoli niso posumili vanj vedno so mu zaupali, verjeli // navadno v zvezi z na pomisliti: ker ga ni bilo, so doma takoj posumili na nesrečo; ob pregledu je zdravnik najprej posumil na žolčne kamne
  18.      poškripávanje  -a s () glagolnik od poškripavati: poškripavanje koles
  19.      póštarica  -e ž (ọ̑) pog. poštna delavka: pakete je prevzemala mlada poštarica
  20.      póštarka  -e ž (ọ̑) redko poštna delavka: upokojena poštarka
  21.      póštarski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na poštarje: poštarska kapa, torba, uniforma / poštarsko delo
  22.      póšten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pošto: poštni delavec, dostavljač / poštni promet; poštne storitve / poštni nabiralnik; poštno poslopje / poštni golob golob, ki se uporablja za prenašanje sporočil; poštni obrazec; dostavni poštni okoliš; poštni vagon; poštni žig; poštna hranilnica; poštna kočija nekdaj kočija za prevoz pošte in potnikov; poštna pošiljka, vreča ♦ ptt (poštni) furgon zaprt železniški tovorni vagon ali tovorni avtomobil, prirejen za prevoz poštnih pošiljk; poštni predal [p. p.] zaklenjena, navadno omarici podobna priprava v poštnem poslopju za spravljanje pošiljk, ki jih naslovnik sam prevzame; poštna številka številka posamezne pošte, s katero je določen njen geografski položaj; meddržavna poštna konvencija; poštna nakaznica póštno prisl.: ptt poštno ležeča pošiljka pošiljka, ki se ne dostavi, ampak jo naslovnik osebno prevzame na naslovni pošti; poštno ležeče označba na pošiljki pošiljko naslovnik osebno prevzame na naslovni pošti
  23.      poštèn  -êna -o prid., poštênejši ( é) 1. ki ravna v skladu z določenimi normami, priznanimi načeli: pošten človek; sosed je pošten in delaven; predstojnik je bil do vseh pošten; vse življenje je ostal pošten; bodi pošten in priznaj krivdo; zelo je poštena, nikomur ne bi storila nič hudega / ekspr. on je poštena duša / to je revna, a poštena družina / naša hiša je poštena / publ. pošten najditelj naj izgubljeni predmet vrne proti nagradi // nav. ekspr. ki je v skladu z določenimi normami, pravili: poštena igra / poštena obravnava problema / dobiti pošteno plačilo za pošteno delo 2. ki obvladuje moralno negativna nagnjenja in teži k dobremu: poštena ženska; dekle je pošteno / pošteno življenje 3. nav. ekspr. ki se ne okorišča z oškodovanjem drugega: pošten obrtnik, trgovec; v tej trgovini so zelo pošteni / poštena kupčija 4. ki vsebuje, izraža resnične misli, čustva: pošten obraz; njegovi nameni so pošteni; ekspr. to je poštena beseda; pošteno priznanje 5. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: potreben bi bil pošten dež; pošten prehlad ima hud; s poštenim sunkom ga je spravil na tla močnim // precej velik, precejšen: dali so mu pošten kos mesa; popil je pošteno mero vina; dobil je pošteno vsoto denarja // ki v veliki meri izpolnjuje dolžnosti ali delovne navade: pošten delavec, športnik, znanstvenik 6. ekspr. ustrezen, primeren: nima niti enih poštenih čevljev; v kraju ni poštene trgovine; komaj je prišel do poštenega stanovanja / prodajati po poštenih cenah ● ekspr. za svoje ravnanje je dobil pošten nauk je bil ostro opomnjen, kaznovan; ekspr. bojim se, da ta denar ni pošten pravično pridobljen; ekspr. dal mu je pošteno klofuto zelo ga je udaril; star. to vino ni pošteno pristno poštêno 1. prislov od pošten: pošteno delati, živeti; pošteno je plačal, poravnal dolgove; pošteno povedano, ne zanimam se zanj / v povedni rabi: pošteno je, da napako priznaš; tako je prav in pošteno 2. ekspr. izraža visoko stopnjo: pošteno je že lačen; pošteno so se namučili z zidavo hiše; pošteno sem se prestrašil poštêni -a -o sam.: hotel je ločiti poštene in krivične; delati se, kazati se poštenega; ves dan ni pojedel nič poštenega
  24.      pošténgan  -a -o prid. (ẹ̑) nar. gorenjsko, v zvezi poštengana kaša gosta kaša z vtisnjenimi jamicami za maščobo
  25.      poštenják  -a m (á) pošten človek: celo življenje je bil poštenjak; imeli so ga za poštenjaka / iron. ti si pa lep poštenjak

   2.551 2.576 2.601 2.626 2.651 2.676 2.701 2.726 2.751 2.776  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA