Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
24 (2.485-2.509)
- perborát -a m (ȃ) kem. brezbarvna snov, ki se dodaja zlasti pralnim sredstvom za beljenje perila: uporaba perborata v tekstilni industriji / natrijev perborat ♪
- pérnatokŕp -a -o prid. (ẹ̑-ȓ ẹ̑-r̄) bot., v zvezi pernatokrpi list list z zarezami, ki segajo v ploskev navadno podolgovatega lista največ do četrtine ♪
- peskóvnik -a m (ọ̑) ograjen prostor s peskom, mivko za igranje, navadno na igrišču, dvorišču: igrati se na peskovniku ◊ šol. nizkemu zaboju podobna priprava z drobnim peskom ali mivko za oblikovanje reliefa, zlasti v nižjih razredih osnovne šole; žel. posodi podobna priprava na lokomotivi, napolnjena s peskom, s katerim se posipavajo tirnice ♪
- pétdesetlétnik -a m (ẹ̑-ẹ̑) petdeset let star moški: želeti petdesetletniku še veliko zdravja ♪
- pétpedí medm. (ẹ̑-ȋ) posnema glas prepelice: z njiv se ob žetvi razlega: petpedi, petpedi ♪
- pigméjstvo -a s (ẹ̑) knjiž., redko pritlikavost: proučevati pigmejstvo pri posameznih narodih, rasah / pigmejstvo v kulturi in politiki ♪
- Pilát -a m (ȃ) v zvezah: star. hoditi od Poncija do Pilata poskušati urediti kako stvar v najrazličnejših uradih, pri najrazličnejših odgovornih ljudeh; prišel sem med umetnike kot Pilat v credo brez zaslug, slučajno; umiti si roke (kot Pilat) ne sprejeti odgovornosti za negativno dejanje, ki ga je kdo storil ne popolnoma prostovoljno ♪
- piro... ali píro... prvi del zloženk (ȋ) nanašajoč se na ogenj: piroforen, pirohidroliza, pirometer, pirotehnika ♪
- pirováti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. udeleževati se gostije, biti na gostiji: pirovali so do jutra ∙ knjiž. kdaj bosta pirovala kdaj bo vajina poroka, svatba // ekspr. veseliti se, proslavljati: ob zmagi so pirovali z nami vsi svobodoljubni narodi ♪
- piróžek tudi pírožek -žka m (ọ̑; ȋ) manjšalnica od pirog: speči pirožke; pirožki z mesnim nadevom ♪
- piruéta -e ž (ẹ̑) šport. lik umetnostnega drsanja, pri katerem se drsalec vrti na eni ali obeh nogah: drsalec je končal svoj tekmovalni program z zelo hitro pirueto / nizka na skrčeni, visoka pirueta na iztegnjeni nogi ♦ kor. plesni gib, pri katerem se plesalec vrti na eni nogi // knjiž. obrat sploh: naredila je pirueto na peti in odšla iz sobe; pren. z raznimi političnimi piruetami se je povzpel na visok položaj ♪
- písa -e ž (í) star. proga, črta: zebra ima pise / ruta s črnimi pisami / tako so ga pretepli, da je bil poln pis marog ♪
- pisáč -a m (á) 1. nekdaj nižji pisarniški uslužbenec; pisar: ponudili so mu mesto pisača; sodnik in pisači // slabš. uradnik, uslužbenec sploh: mislil je, da sem kak advokatski pisač; birokratski pisači 2. slabš. pisatelj, pisec: naši pisači / navaden pisač je, ne pa pisatelj ♪
- pisálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) star. pisatelj, pisec: anonimni pisalec pisem / mladi slovenski pisalci; pisalec pravljic, zgodb ∙ zastar. sodni pisalec pisar ♪
- pisálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pisanje: pisalni pribor; pisalne potrebščine / bralne in pisalne vaje / pisalni stroj; pisalna miza ♦ papir. pisalni papir brezlesni papir za pisanje, navadno beljen ♪
- pisálka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) 1. etn. priprava za krašenje pirhov: pisalka in vosek 2. zastar. pisateljica: povesti nemške pisalke ♪
- pisálnica -e ž (ȃ) 1. v srednjem veku prostor za pisanje ali prepisovanje rokopisov: samostanska pisalnica 2. zastar. pisarna: ko se je izšolal, je služboval po raznih cesarskih pisalnicah ♪
- pisálnik -a m (ȃ) nekdaj omari podoben kos pohištva z navadno nagnjeno ploskvijo za pisanje: stal je pri pisalniku in pisal; zakleniti denar, pisma v predal pisalnika ∙ star. sedel je za pisalnikom pisalno mizo ♦ elektr. del naprave, ki piše, odtiskuje črke, znake; pisalnik brzojava, računalnika ♪
- pisúniti -im nedov. (ú ȗ) slabš. pisati, sestavljati: spet pisuni proti nam // slabo, nekvalitetno pisati: nekaj pisuni o umetnosti / ali še zmeraj pisuni ♪
- placénta -e ž (ẹ̑) anat. organ, ki povezuje plod z materjo in mu omogoča razvoj; posteljica: razvoj placente; neskl. pril.: kozm. placenta krema krema, ki vsebuje hormone placente ♪
- planimétričen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na planimetrijo: planimetrične metode / planimetrična konstrukcija ♦ urb. planimetrična urbanistična struktura mesta ♪
- platírati -am nedov. in dov. (ȋ) teh. oblagati kovino, snov s tanko plastjo druge kovine, snovi: platirati pločevino; platirati jeklo z aluminijem ♪
- plebéjski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na plebejce: patricijsko in plebejsko prebivalstvo Rima / težnje plebejskih množic ● knjiž. demokratična in plebejska stran pesnikovega pogleda na svet ljudska; slabš. njegovo plebejsko vedenje nekulturno ♪
- pleskaríja -e ž (ȋ) nav. ekspr. tanka prevleka, ki nastane s pleskanjem; oplesk: izžigati pleskarijo ∙ poljud. svetla pleskarija sten slikarija, belež ♪
- plimovánje -a s (ȃ) izmenično naraščanje in upadanje morske gladine: proučevati plimovanje; pren., publ. plimovanje gostov ♪
2.360 2.385 2.410 2.435 2.460 2.485 2.510 2.535 2.560 2.585