Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

24 (2.485-2.509)



  1.      perborát  -a m () kem. brezbarvna snov, ki se dodaja zlasti pralnim sredstvom za beljenje perila: uporaba perborata v tekstilni industriji / natrijev perborat
  2.      pérnatokŕp  -a -o prid. (ẹ̑- ẹ̑-) bot., v zvezi pernatokrpi list list z zarezami, ki segajo v ploskev navadno podolgovatega lista največ do četrtine
  3.      peskóvnik  -a m (ọ̑) ograjen prostor s peskom, mivko za igranje, navadno na igrišču, dvorišču: igrati se na peskovniku ◊ šol. nizkemu zaboju podobna priprava z drobnim peskom ali mivko za oblikovanje reliefa, zlasti v nižjih razredih osnovne šole; žel. posodi podobna priprava na lokomotivi, napolnjena s peskom, s katerim se posipavajo tirnice
  4.      pétdesetlétnik  -a m (ẹ̑-ẹ̑) petdeset let star moški: želeti petdesetletniku še veliko zdravja
  5.      pétpedí  medm. (ẹ̑-) posnema glas prepelice: z njiv se ob žetvi razlega: petpedi, petpedi
  6.      pigméjstvo  -a s (ẹ̑) knjiž., redko pritlikavost: proučevati pigmejstvo pri posameznih narodih, rasah / pigmejstvo v kulturi in politiki
  7.      Pilát  -a m () v zvezah: star. hoditi od Poncija do Pilata poskušati urediti kako stvar v najrazličnejših uradih, pri najrazličnejših odgovornih ljudeh; prišel sem med umetnike kot Pilat v credo brez zaslug, slučajno; umiti si roke (kot Pilat) ne sprejeti odgovornosti za negativno dejanje, ki ga je kdo storil ne popolnoma prostovoljno
  8.      piro...  ali píro... prvi del zloženk () nanašajoč se na ogenj: piroforen, pirohidroliza, pirometer, pirotehnika
  9.      pirováti  -újem nedov.) knjiž. udeleževati se gostije, biti na gostiji: pirovali so do jutra ∙ knjiž. kdaj bosta pirovala kdaj bo vajina poroka, svatba // ekspr. veseliti se, proslavljati: ob zmagi so pirovali z nami vsi svobodoljubni narodi
  10.      piróžek  tudi pírožek -žka m (ọ̑; ) manjšalnica od pirog: speči pirožke; pirožki z mesnim nadevom
  11.      piruéta  -e ž (ẹ̑) šport. lik umetnostnega drsanja, pri katerem se drsalec vrti na eni ali obeh nogah: drsalec je končal svoj tekmovalni program z zelo hitro pirueto / nizka na skrčeni, visoka pirueta na iztegnjeni nogikor. plesni gib, pri katerem se plesalec vrti na eni nogi // knjiž. obrat sploh: naredila je pirueto na peti in odšla iz sobe; pren. z raznimi političnimi piruetami se je povzpel na visok položaj
  12.      písa  -e ž (í) star. proga, črta: zebra ima pise / ruta s črnimi pisami / tako so ga pretepli, da je bil poln pis marog
  13.      pisáč  -a m (á) 1. nekdaj nižji pisarniški uslužbenec; pisar: ponudili so mu mesto pisača; sodnik in pisači // slabš. uradnik, uslužbenec sploh: mislil je, da sem kak advokatski pisač; birokratski pisači 2. slabš. pisatelj, pisec: naši pisači / navaden pisač je, ne pa pisatelj
  14.      pisálec  -lca [c tudi lc] m () star. pisatelj, pisec: anonimni pisalec pisem / mladi slovenski pisalci; pisalec pravljic, zgodb ∙ zastar. sodni pisalec pisar
  15.      pisálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na pisanje: pisalni pribor; pisalne potrebščine / bralne in pisalne vaje / pisalni stroj; pisalna miza ♦ papir. pisalni papir brezlesni papir za pisanje, navadno beljen
  16.      pisálka  -e [k tudi lk] ž () 1. etn. priprava za krašenje pirhov: pisalka in vosek 2. zastar. pisateljica: povesti nemške pisalke
  17.      pisálnica  -e ž () 1. v srednjem veku prostor za pisanje ali prepisovanje rokopisov: samostanska pisalnica 2. zastar. pisarna: ko se je izšolal, je služboval po raznih cesarskih pisalnicah
  18.      pisálnik  -a m () nekdaj omari podoben kos pohištva z navadno nagnjeno ploskvijo za pisanje: stal je pri pisalniku in pisal; zakleniti denar, pisma v predal pisalnika ∙ star. sedel je za pisalnikom pisalno mizoelektr. del naprave, ki piše, odtiskuje črke, znake; pisalnik brzojava, računalnika
  19.      pisúniti  -im nedov.) slabš. pisati, sestavljati: spet pisuni proti nam // slabo, nekvalitetno pisati: nekaj pisuni o umetnosti / ali še zmeraj pisuni
  20.      placénta  -e ž (ẹ̑) anat. organ, ki povezuje plod z materjo in mu omogoča razvoj; posteljica: razvoj placente; neskl. pril.: kozm. placenta krema krema, ki vsebuje hormone placente
  21.      planimétričen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na planimetrijo: planimetrične metode / planimetrična konstrukcija ♦ urb. planimetrična urbanistična struktura mesta
  22.      platírati  -am nedov. in dov. () teh. oblagati kovino, snov s tanko plastjo druge kovine, snovi: platirati pločevino; platirati jeklo z aluminijem
  23.      plebéjski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na plebejce: patricijsko in plebejsko prebivalstvo Rima / težnje plebejskih množic ● knjiž. demokratična in plebejska stran pesnikovega pogleda na svet ljudska; slabš. njegovo plebejsko vedenje nekulturno
  24.      pleskaríja  -e ž () nav. ekspr. tanka prevleka, ki nastane s pleskanjem; oplesk: izžigati pleskarijo ∙ poljud. svetla pleskarija sten slikarija, belež
  25.      plimovánje  -a s () izmenično naraščanje in upadanje morske gladine: proučevati plimovanje; pren., publ. plimovanje gostov

   2.360 2.385 2.410 2.435 2.460 2.485 2.510 2.535 2.560 2.585  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA