Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

24 (2.410-2.434)



  1.      omávžati  -am dov. () 1. pog. zdrgniti, nadrgniti, navadno s snegom: vrgli so ga v sneg in ga omavžali 2. nar. odstraniti ščetine, ogoliti: omavžati prašiča ● pog., ekspr. omavžati otroke umiti; pog., ekspr. pri kartanju so ga dobro omavžali povzročili, da je potrošil, izdal veliko denarja
  2.      omnipoténten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko vsemogočen, vpliven: omnipotentni visoki uradniki
  3.      omótica  -e ž (ọ̑) 1. stanje nejasnega, nepopolnega zavedanja, zlasti z občutkom telesne slabosti: obšla ga je omotica; zdramiti se iz omotice; hoditi kakor v omotici / ekspr. vinska omotica se mu je že izkadila / star. prebuditi se iz globoke, trdne omotice nezavesti, omedlevice 2. zastar. omotična snov, sredstvo: primešati pijači omotice
  4.      omótičav  -a -o prid. (ọ̑) nagnjen k omotici: rada jo boli glava in omotičava je
  5.      omótičen  -čna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na omotico: omotičen človek; glavo je imel težko in omotično / omotično spanje // ki povzroča omotico: omotična globina, višina; omotična snov / omotičen vonj omótično prisl.: omotično dišati; omotično globok prepad ∙ ekspr. omotično visoke cene zelo visoke, pretirane
  6.      omótičnost  -i ž (ọ̄) značilnost, stanje omotičnega: omotičnost bolnika; omotičnost od vina / obšla, prevzela ga je omotičnost omotica
  7.      omotíti  in omótiti -im dov. ( ọ́) knjiž. 1. narediti koga omotičnega: kadar ga omoti vino, se razgovori; omotiti koga z udarci po glavi / nevarnost mu je omotila pamet ∙ ekspr. lepota dežele ga je hitro omotila prevzela, navdušila; star. skušnjava ga je omotila premotila, zapeljala 2. omamiti, ublažiti: omotiti bolečino / omotiti slabo vest v hrupni družbi omóten stil. omóčen -a -o: omoten od dima, pijače
  8.      omotljív  -a -o prid. ( í) zastar. omotičen, omamen: omotljiva globina / omotljiv vonj
  9.      omotvóziti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) knjiž. z vrvjo privezati: omotvozil je kravo in jo odgnal / redko ujetnika so dobro omotvozili zvezali, povezali
  10.      omožátiti se  -im se dov.) ekspr. postati možat, dorasel: dozorel je in se omožatil / obraz se mu je precej omožatil
  11.      omožênka  -e ž (é) ekspr. poročena ženska: ima razmerje z omoženko; samske in omoženke
  12.      omožítev  -tve ž () glagolnik od omožiti: bila je proti njeni omožitvi
  13.      oneída  -e ž () agr. boljši krompir domače sorte z belim mesom: saditi oneido
  14.      opálta  -e ž () nekdaj prodajalna monopolnega blaga: kupiti tobak v opalti / opalta za sol
  15.      operéta  -e ž (ẹ̑) odrsko glasbeno delo lahkotnega značaja s petim in govorjenim besedilom ter instrumentalno spremljavo: igrati opereto; skladatelj operete; libreto za opereto
  16.      oplatíti  -ím in oplátiti -im dov., oplátil ( í; ā ) knjiž., redko furnirati: oplatiti lesene izdelke // teh. narediti čemu oplato: oplatiti ladjo
  17.      opólnoči  [n] prisl. (ọ̑) sredi noči med sončnim zahodom in vzhodom, ob 24. uri: vstaja ob petih in hodi spat opolnoči; tema je kakor opolnoči
  18.      opóna  -e ž (ọ̑) knjiž. tapeta, stenska obloga: salon z modrimi oponami / stenske opone
  19.      oprávka  in ópravka -e ž (; ọ́) nar. vzhodno delo z živino: začeti z opravko
  20.      opŕten  -tna -o prid. () ki se nosi, prenaša na hrbtu: oprtni koš / oprtni pasovi ♦ žel. oprtni prevoz prevoz tovornjakov in prikolic s tovorom po železnici
  21.      ôren  ôrna -o in óren órna -o prid. (ó ō; ọ́ ọ̄) nanašajoč se na oranje: orna površina / orna živina / ima pet hektarov orne zemlje ♦ agr. orna plast plast zemlje, ki se pri oranju obrača; ornica; zgod. orno poljedelstvo poljedelstvo, za katero je značilno obdelovanje zemlje s plugom
  22.      orkánski  -a -o prid. () nanašajoč se na orkan: orkanski alarm / orkanski vihar orkan / avto drvi z orkansko hitrostjo ◊ meteor. orkansko oko središče orkanskega tropskega ciklona, v katerem nastaneta kratkotrajna razjasnitev in ponehanje vetra
  23.      osamílen  -lna -o prid. () knjiž. izoliren: osamilna snov
  24.      osamosvojeváti  -újem nedov.) redko osamosvajati: osamosvojevati podjetja / kolonije se osamosvojujejo
  25.      osamosvojítev  -tve ž () glagolnik od osamosvojiti: osamosvojitev obrata, podjetja / gospodarska, politična osamosvojitev; osamosvojitev bivših kolonij / otrokova želja po osamosvojitvi / sposobnemu pomočniku se je ponujala možnost za osamosvojitev

   2.285 2.310 2.335 2.360 2.385 2.410 2.435 2.460 2.485 2.510  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA