Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

24 (2.035-2.059)



  1.      lobodíka  -e ž (í) bot. zimzelena grmičasta rastlina z listom podobnimi poganjki in jagodastimi plodovi, Ruscus: bodeča lobodika; širokolistna lobodika
  2.      lobôdnica  -e ž () nav. mn., bot. rastline z zelo drobnimi zelenkastimi ali rdečkastimi cveti, navadno s cvetnim vencem, Chenopodiaceae
  3.      locánj  -a m () nar. locen: košara s polomljenim locanjem
  4.      locánja  -e ž (ā) nar. dolenjsko košara z locnom
  5.      lôcen  -cna m (ó) 1. držaj iz lokasto ukrivljene palice: oplesti, vstaviti locen; obesiti košarico za locen; zlomljen locen; locen pri škropilnici, žagi / locen pri krpljah; ovca ima zvonec na locen // kar je temu podobno: locen pri ključavnici / ukriviti vrbove veje v locen 2. agr. po obrezovanju preostali del mladike, navadno s pet do deset očesi, ki se priveže: locen na trsu / obrezati trto na locen; cepljenje na locen 3. redko zanka, zlasti za lovljenje ptičev: nastaviti locen ◊ agr. locen ukrivljena palica, žica na kosi, ki preprečuje padanje odkošenega žita; les. žaga na locen ločna žaga
  6.      ločítven  -a -o prid. () nanašajoč se na ločitev (zakona): ločitveni razlog / ločitveni postopek; ločitvena razprava; vložiti ločitveno tožbo
  7.      lokostrél  -a m (ẹ̑) nekdaj orožje iz loka in močne napenjalne priprave; samostrel
  8.      lopútati  -am nedov. (ū) 1. glasno zapirati, zlasti vrata: ne loputaj, da ne zbudiš otroka; jezno loputati z vrati 2. ekspr. dajati močne, zamolkle glasove: okna, vrata loputajo 3. s silo se zadevati ob kaj; butati: veter loputa v okna ● redko race loputajo s perutmi prhutajo
  9.      lúbenica  -e ž () kulturna rastlina s plazečim se steblom ali njen zeleni debeli sad z rdečim mesom: jesti lubenico; prodajati dinje in lubenice; krhelj lubenice
  10.      lúna  -e ž (ú) 1. nebesno telo, ki kroži okoli zemlje: čas, ko je luna v celoti osvetljena; raziskovati luno; oddaljenost lune od zemlje; polet na luno / v astronomiji: nastanek Lune; Luna in drugi planeti // to nebesno telo glede na osvetljenost: luna sije, vzide, zaide, ekspr. plava po jasnem nebu; svetla, pesn. bleda luna; žarki lune; obraz kakor luna okrogel, širok / luna raste viden je vedno večji del njene površine; nar. mlada luna mlaj; polna luna ko je vidna vsa njena površina; ob polni luni v času, ko je vidna vsa njena površina; nar. stara luna zadnji krajec 2. pesn. mesečina: luna lije v sobo / pri luni se je sprehajal po polju 3. star. (lunin) mesec: to je bilo pred tremi lunami ● poljud. luna ga nosi je mesečnik; ekspr. že spet jo luna nosi je zmedena, neuravnovešena; hodi, kot bi ga luna nosila zamišljeno, neprisebno, raztreseno; pog., ekspr. ali te luna trka zakaj govoriš, ravnaš tako nespametno; pog., ekspr. mi tudi nismo z lune padli nismo nespametni, naivni; ekspr. lajati v luno nemočno groziti, onemoglo zmerjati; ekspr. ali živiš na luni, ali si z lune padel slabo si obveščen o aktualnih dogodkih; pog., ekspr. saj nisem tako za luno neumen, naivenastr. Jupitrove lune sateliti
  11.      lužílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na luženje: lužilna tekočina / lužilni postopek ♦ teh. lužilna jama
  12.      magdaléna  -e ž (ẹ̑) knjiž., ekspr. lahkoživa ženska: družiti se z magdalenami
  13.      mahovít  -a -o prid. () porasel z mahom: mahovita skala; mahovita tla
  14.      majàv  -áva -o prid. ( á) ki se (rad) maje: majavi zobje; iti po majavi brvi, lestvi; stopnice so že majave / majav kozolec; majavi temelji / majavi koraki / ekspr. ta mir je zelo majav nestalenekspr. vsa stvar je, stoji na majavih nogah ni trdna, zanesljiva, ni dobro utemeljena majávo prisl.: majavo hoditi
  15.      majávost  -i ž (á) lastnost, značilnost majavega: majavost zob / občutje majavosti / ekspr. govorice o majavosti podjetja
  16.      májcen  -a -o [cǝn] prid. () ekspr. zelo majhen: majcen hlebček, otrok, ptiček; deček je še majcen; majcena kroglica / v tem je bila majcena tolažba májceno prisl.: majceno nam ga pokaži májceni -a -o sam.: nič se ne boj, majcena; sosedovo majceno je izdihnilo
  17.      májcken  -a -o [kǝn] prid. () ekspr. zelo majhen: majckena deklica
  18.      májčken  -a -o [kǝn] prid. () ekspr. zelo majhen: dom je majčken, a prijeten; majčkene kapljice; živalca ima majčkene očke / lastnik majčkene trgovine / pri tem ima on le majčkeno vlogo májčkeno prisl.: majčkeno se mi je nasmehnila / majčkeno zmeden je; majčkeno pozno si prišel / kot vljudnostna fraza majčkeno, prosim prosim, če mi daste malo prostora, če se malo umaknete
  19.      majênje  tudi májenje -a s (é; ā) glagolnik od majiti: majenje debla / sosedom je pomagal pri majenju koruze
  20.      májer  -ja m (á) 1. star. nižji oskrbnik, zlasti graščinski: iskati novega majerja 2. nekdaj najemni delavec na (gozdnem) posestvu: socialni problemi pohorskih majerjev 3. nar. gorenjsko planšar: majer daje mleko izletnikom
  21.      májerica  -e ž (á) 1. nar. gorenjsko planšarica: jedel je pri majericah po planinah 2. star. žena nižjega oskrbnika, zlasti graščinskega: na pristavi je bila mlada majerica
  22.      majeríja  -e ž () nekdaj hiša, zemljišče za majerja: preseliti se v majerijo
  23.      majestéta  -e ž (ẹ̑) zastar. veličanstvo: sprejela vas bo njegova majesteta
  24.      mákovka  -e ž (ā) podolgovato pecivo iz kvašenega testa, potreseno z makom: jesti makovko; makovke in žemlje
  25.      málodanè  prisl. (á-) knjiž. skoraj: igra je malodane pri kraju; malodane vsi so proti

   1.910 1.935 1.960 1.985 2.010 2.035 2.060 2.085 2.110 2.135  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA