Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

24 (1.860-1.884)



  1.      kosítrovec  -vca m (í) min. rudnina kositrov oksid; kasiterit
  2.      kôšast  -a -o prid. (ó) ekspr. ki ima obliko koša: košasta drevesa
  3.      kotlìč  -íča m ( í) 1. manjšalnica od kotel; kotliček: segreti vodo v kotliču / kotlič za sneg 2. knjiž. kotlu podobna vdolbina v rečni strugi: tam so bili slapovi, tolmuni in kotliči, v katerih je vrela ledena voda ◊ geogr. kotlič vrtača s strmimi pobočji v visokogorskem svetu; navt. kompasni kotlič
  4.      kozičàv  -áva -o prid. ( á) redko nekoliko kozav: kozičav obraz / kozičav mož
  5.      kozlè  -éta m ( ẹ́) ekspr. majhen kozel, kozliček: kozle je hitro jedel; okrog njega je skakal kakor kak kozle / ti si velik kozle ♦ lov. samec gamsa do vključno četrtega leta starosti
  6.      kozlè  -éta s ( ẹ́) ekspr. majhen kozel, kozliček: jagnjeta in kozleta ♦ lov. samec gamsa do vključno četrtega leta starosti
  7.      kozlétina  -e ž (ẹ̑) kozlovina: čevlji iz kozletine / jesti kozletino
  8.      kozlìč  -íča m ( í) manjšalnica od kozel 1: jagnjiči in kozliči
  9.      kozlíček  -čka m () manjšalnica od kozlič: kozice, telički in kozlički; skače kot kozliček ◊ zool. hišni kozliček hrošč z dolgimi tipalkami, katerega ličinka uničuje obdelan les, Hylotrupes bajulus; veliki hrastov kozliček velik hrošč, katerega ličinka dela v hrastovem lesu dolge rove, Cerambyx cerdo
  10.      kozličevína  -e ž (í) 1. usnje iz kozličje kože: denarnica je bila iz kozličevine 2. kozličje meso: jesti kozličevino
  11.      kozlíčji  -a -e () pridevnik od kozlič: kozličja koža; kozličje meso
  12.      kozlík  -a m (í) bot. rastlina z rožnatimi cveti in pritličnimi poganjki, ki raste na močvirnih travnikih; dvodomna špajka
  13.      kozlonóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima kozje noge: kozlonogi satir
  14.      kôzlov  -a -o tudi kozlóv tudi kozlòv -óva -o prid. (ó; ọ́; ọ́) nanašajoč se na kozle: kozlovi bobki; kozlova koža / kozlova pečenka
  15.      kràj  ž neskl. () star., v prislovni rabi, s prilastkom, v zvezah: silil je zdaj v eno, zdaj v drugo kraj smer, stran; premakni se na ono kraj na ono stran
  16.      kraslíka  -e ž (í) bot. rastlina z več cvetnimi klaski v enostranskem socvetju, Melica: kraslika in bilnica
  17.      krávjak  tudi krávjek -a m () goveji, zlasti kravji iztrebek: stopiti v kravjak
  18.      krêmen  -éna mẹ́) zelo trda in krhka kamnina steklenega sijaja: lomiti kremen; zrna kremena; po značaju je trd kot kremen / kremen in jeklo; pren., pesn. Kuj me, življenje, kuj! Če sem kremen, se raziskrim (O. Župančič)min. kristalna ali zrnata oblika kremenice // kos, del te kamnine: ukresati iskro iz kremena; konji so dirjali tako, da je letel kremen izpod kopit / puška na kremen kremenjača
  19.      krés  -a m, mest. ed. stil. o krési; mn. kresóvi (ẹ̑) 1. dan, ko se praznuje začetek poletja, 24. junij: čakati do kresa; prišel je dva dni pred kresom / zgodilo se je okoli kresa / star. zunaj je kres, ti se pa tiščiš k peči poletje 2. velik ogenj, ki se prižge zvečer pred praznikom, navadno na vzpetini: po hribih so goreli, zagoreli kresovi; kuriti, zakuriti kres; svetel, velik kres; gori kot kres / šentjanževski kres na kresni večer // ekspr. ogenj, navadno z visokim in močnim plamenom: vas se je spremenila v en sam kres; v peči je gorelo kot kres 3. knjiž., ekspr., z rodilnikom visoka stopnja in intenzivnost pojavljanja česa: svetli kres sonca; kres zarje / zanetiti kres upora ● ob prihodu Turkov so prižigali kresove s kurjenjem kresov so opozarjali, da se približujejo Turki; preg. o kresi se dan obesi po 24. juniju se začnejo dnevi krajšatietn. skakati čez kres
  20.      krésen  -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na krés: kresni ogenj; kresne pesmi / nabirati kresne rože / kresni večer večer pred 24.junijem; kresna noč noč med 23. in 24. junijem / kresni dan
  21.      kretén  -a m (ẹ̑) 1. med. človek, ki je telesno in duševno nerazvit zaradi pomanjkljivega delovanja žleze ščitnice: otrok je kreten 2. pog., slabš. omejen, neumen človek: ta kreten bi rad še ukazoval / kot psovka poberi se, kreten
  22.      kriogénika  -e ž (ẹ́) teh. veda o zelo nizkih temperaturah
  23.      krivolóvstvo  -a s (ọ̑) jur. lov ali ribolov brez predpisanega dovoljenja: obsojen je bil zaradi krivolovstva
  24.      krmár  -ja m (á) 1. kdor krmari: določili so ga za krmarja čolna; pren., ekspr. krmar vladne politike 2. navt. čin v trgovski mornarici, za stopnjo višji od mornarja, ali nosilec tega čina: krmar vlačilca ◊ navt. avtomatski krmar naprava za avtomatično krmarjenje; šport. dvojec s krmarjem tekmovalni čoln, v katerem sta dva veslača in krmar
  25.      krokodílji  -a -e prid. () nanašajoč se na krokodile: bič iz krokodilje kože; široko krokodilje žrelo / krokodilje usnje ∙ ekspr. pretakati krokodilje solze z jokom kazati nepristno, lažno žalost, sočutje

   1.735 1.760 1.785 1.810 1.835 1.860 1.885 1.910 1.935 1.960  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA