Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

24 (1.851-1.875)



  1.      konkúrz  -a m () 1. v kapitalistični ekonomiki stanje podjetja, ko to zaradi prezadolženosti ne more poravnati svojih dolgov: biti v konkurzu // sodni postopek za ugotovitev tega stanja: napovedati konkurz 2. knjiž. razpis, natečaj: objaviti konkurz za delovno mesto; javni konkurz; konkurz za najboljše dramsko delo
  2.      konkúrzen  -zna -o prid. () 1. nanašajoč se na konkurz: konkurzni rok / konkurzni dolžnik; konkurzni postopek postopek, v katerem se ugotavlja stanje premoženja konkurznega dolžnika; konkurzno premoženje premoženje konkurznega dolžnika 2. knjiž. razpisen, natečajen: določiti konkurzne pogoje / konkurzni izpit
  3.      konkvistadór  -ja m (ọ̑) knjiž. osvajalec, pustolovec: konkvistadorji in pirati // v Srednji in Južni Ameriki, nekdaj španski, portugalski osvajalec: hlepenje konkvistadorjev po zlatu
  4.      konstrúkt  -a m () 1. knjiž. neresnična, zavestno sestavljena, narejena tvorba: oblike na njegovih slikah so konstrukti / glavna oseba romana je ideološki konstrukt 2. psih. pomožni pojem, na domnevi temelječi model: pojem zavesti je za nekatere psihologe konstrukt / verbalni konstrukti
  5.      kontráren  -rna -o prid. () knjiž. nasproten, nasprotujoč si: kontrarni izrazi / kontrarna občutja
  6.      konzúlta  -e ž () v nekaterih deželah posvetovalni zbor, svet: sklicati konzulto
  7.      kopítniti  -em dov.) nav. ekspr. udariti, suniti s (konjskim) kopitom: kmalu bi ga konj kopitnil // slabš. brcniti: fant ga je pošteno kopitnil
  8.      korektív  -a m () knjiž., s prilastkom popravljalni, izboljševalni pripomoček, izboljševalno sredstvo: kritika je bila učinkovit korektiv; dogodke ocenjuje kot korektive političnih napak / osebo si je zamislil kot moralni korektiv družbe; vzgojni korektiv // redko popravek, sprememba: zakon je dobil svoj korektiv
  9.      korjêra  -e ž () nar. primorsko avtobus: peljati se s korjero
  10.      kosítrovec  -vca m (í) min. rudnina kositrov oksid; kasiterit
  11.      kôšast  -a -o prid. (ó) ekspr. ki ima obliko koša: košasta drevesa
  12.      kotlìč  -íča m ( í) 1. manjšalnica od kotel; kotliček: segreti vodo v kotliču / kotlič za sneg 2. knjiž. kotlu podobna vdolbina v rečni strugi: tam so bili slapovi, tolmuni in kotliči, v katerih je vrela ledena voda ◊ geogr. kotlič vrtača s strmimi pobočji v visokogorskem svetu; navt. kompasni kotlič
  13.      kozičàv  -áva -o prid. ( á) redko nekoliko kozav: kozičav obraz / kozičav mož
  14.      kozlè  -éta m ( ẹ́) ekspr. majhen kozel, kozliček: kozle je hitro jedel; okrog njega je skakal kakor kak kozle / ti si velik kozle ♦ lov. samec gamsa do vključno četrtega leta starosti
  15.      kozlè  -éta s ( ẹ́) ekspr. majhen kozel, kozliček: jagnjeta in kozleta ♦ lov. samec gamsa do vključno četrtega leta starosti
  16.      kozlétina  -e ž (ẹ̑) kozlovina: čevlji iz kozletine / jesti kozletino
  17.      kozlìč  -íča m ( í) manjšalnica od kozel 1: jagnjiči in kozliči
  18.      kozlíček  -čka m () manjšalnica od kozlič: kozice, telički in kozlički; skače kot kozliček ◊ zool. hišni kozliček hrošč z dolgimi tipalkami, katerega ličinka uničuje obdelan les, Hylotrupes bajulus; veliki hrastov kozliček velik hrošč, katerega ličinka dela v hrastovem lesu dolge rove, Cerambyx cerdo
  19.      kozličevína  -e ž (í) 1. usnje iz kozličje kože: denarnica je bila iz kozličevine 2. kozličje meso: jesti kozličevino
  20.      kozlíčji  -a -e () pridevnik od kozlič: kozličja koža; kozličje meso
  21.      kozlík  -a m (í) bot. rastlina z rožnatimi cveti in pritličnimi poganjki, ki raste na močvirnih travnikih; dvodomna špajka
  22.      kozlonóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima kozje noge: kozlonogi satir
  23.      kôzlov  -a -o tudi kozlóv tudi kozlòv -óva -o prid. (ó; ọ́; ọ́) nanašajoč se na kozle: kozlovi bobki; kozlova koža / kozlova pečenka
  24.      kràj  ž neskl. () star., v prislovni rabi, s prilastkom, v zvezah: silil je zdaj v eno, zdaj v drugo kraj smer, stran; premakni se na ono kraj na ono stran
  25.      kraslíka  -e ž (í) bot. rastlina z več cvetnimi klaski v enostranskem socvetju, Melica: kraslika in bilnica

   1.726 1.751 1.776 1.801 1.826 1.851 1.876 1.901 1.926 1.951  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA