Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

24 (1.785-1.809)


  1.      kalkulíranje  -a s (ȋ) glagolnik od kalkulirati: kalkuliranje stroškov / kalkuliranje dohodka gospodarskih organizacij ♪
  2.      kalkulírati  -am nedov. in dov. (ȋ) ekon. delati kalkulacijo, izračunavati: analizirati in kalkulirati / obračun je pokazal, da so dobro kalkulirali / kalkulirati stroške ♪
  3.      kalmúk  in kálmuk -a m (ȗ; ȃ) tekst. debela flanela z dvojnim licem, na vsaki strani druge barve: odeja iz kalmuka ♪
  4.      kálnica  -e ž (ȃ) zool. čebeli podobna žuželka, katere repata ličinka živi v kalni, umazani vodi, Eristalis tenax ♪
  5.      kálnost  -i ž (á) lastnost, značilnost kalnega: kalnost vina, vode / kalnost oči / povzročati kalnost ♪
  6.      kálo  -a m (ȃ) zmanjšanje teže, prostornine ali kvalitete, ki nastane pri blagu med prevozom, predelavo, skladiščenjem: izguba zaradi prevelikega kala; dovoljevati dva procenta kala / upoštevati kalo v ceni / prevozni, skladiščni kalo // nav. ekspr. količina blaga, ki gre pri tem v izgubo: zaračunati pri pošiljki tudi kalo ♪
  7.      kalokagatíja  -e ž (ȋ) pri starih Grkih idealna skladnost med lepim in dobrim ♪
  8.      kalomél  -a m (ẹ̑) kem. živosrebrov klorid: uporaba kalomela v zdravilstvu ♪
  9.      kalónce  prisl. (ọ̑) nar. tolminsko, navadno pri prenašanju človeka na hrbtu ali na plečih; štuporamo: nesti otroka kalonce ♪
  10.      kámerman  -a m (ȃ) film. kdor upravlja televizijsko kamero: kamermani in snemalci ♪
  11.      kanárec  -rca m (ȃ) redko kanarček: gojiti kanarce ♪
  12.      kanuíst  -a m (ȋ) šport. športnik, ki goji veslanje s kanujem: na tekmovanju sodelujejo najboljši kanuisti; kajakaši in kanuisti ♪
  13.      kápo  -a stil. -ta m (ȃ) med drugo svetovno vojno jetnik v koncentracijskem taborišču, ki opravlja pazniška dela: biti kapo; kapo barake, celice / jetniški kapo ♪
  14.      karbónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na karbon: karbonske praproti / knjiž. karbonski papir karbon papir ♪
  15.      kárten 2 -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na karta2: večji kartni format ♦ papir. kartni papir papir za izdelovanje kart ♪
  16.      kašljáč  -a m (á) slabš. kdor (pogosto) kašlja: bledi kašljač ♪
  17.      katoličàn  in katoličán -ána m (ȁ á; ȃ) pripadnik katoliške vere: katoličani in pravoslavni ♪
  18.      kazálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. prst (roke) med palcem in sredincem: s kazalcem pokaže nanj; kazalec desne roke / dvignil je kazalec in mu požugal // redko smernik, kažipot: s stene so sneli kazalec 2. podolgovat del naprave, ki na številčnici, skali kaže določene podatke: kazalec kaže enajsto (uro); kazalec na uri se je premaknil na pet; kazalec na manometru, tehtnici / minutni, sekundni kazalec ki kaže minute, sekunde; v smeri urnega kazalca od leve proti desni 3. publ., navadno s prilastkom kar napoveduje ali kaže stanje ali nakazuje razvoj česa: gre za pomemben časovni in stilni kazalec; kazalec življenjskih vrednot // ekon. številčni podatek, ki kaže stanje ali nakazuje razvoj kakega gospodarskega pojava: finančni kazalec; izračun kazalcev poslovnega uspeha ◊ avt. smerni kazalec luč na motornem vozilu za nakazovanje smeri vožnje; teh. svetlobni kazalec svetlobno znamenje, ki kaže določene podatke, navadno na skali ♪
  19.      kemíja  -e ž (ȋ) veda o lastnostih in spremembah snovi: uporabna kemija / jedrska, nuklearna kemija / fizikalna kemija ki proučuje fizikalne pojave pri kemičnih reakcijah; fiziološka kemija ki raziskuje kemične procese v organizmih; forenzična kemija ki se ukvarja z dokazovanjem zastrupitev / študira fiziko in kemijo; inženir, profesor kemije ♦ kem. analitična kemija ki se ukvarja z ugotavljanjem elementov ali atomskih skupin v spojinah ali zmeseh; anorganska ki proučuje anorganske, organska kemija ki proučuje organske spojine ♪
  20.      kenozóik  -a m (ọ́) geol. vek v geološki zgodovini zemlje, ki sledi mezozoiku, novi zemeljski vek ♪
  21.      kenozójski  -a -o (ọ̑) pridevnik od kenozoik: kenozojska doba ♪
  22.      kentáver  tudi centáver -vra m (á) v grški mitologiji bitje, ki je od pasu navzdol konj ♪
  23.      kentávrski  tudi centávrski -a -o prid. (á) nanašajoč se na kentavre: slišal se je topot kentavrskih kopit / ekspr. iz grla se mu je izvil kentavrski krik ♪
  24.      kéntumski  -a -o prid. (ẹ̑) lingv., v zvezi kentumski jeziki zahodna skupina indoevropskih jezikov, pri katerih so se prvotni srednjenebni zaporniki spremenili v mehkonebne ♪
  25.      kép  -a m (ẹ̑) obl. kratko ogrinjalo, navadno žensko: imela je večerno obleko s krznenim kepom; kepu podoben plašč ♪

   1.660 1.685 1.710 1.735 1.760 1.785 1.810 1.835 1.860 1.885  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA