Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

24 (1.701-1.725)



  1.      júžinati  -am nedov. (ú) nar. jesti kosilo; kositi: opoldne južinajo; klicati južinat
  2.      južíšče  -a s (í) astr. točka na obzornici, ki leži nasproti severišču
  3.      júžiti se  -im se nedov.) brezoseb., knjiž. postajati pod vplivom južnega vetra topleje: po novem letu se je južilo
  4.      júžje  -a s () nar. južno vreme, odjuga: Bila je še zima, toda nastopilo je južje (Prežihov)
  5.      júžnik  -a m (ū) knjiž. južni veter, jug: piha močen južnik; topel, vlažen južnik
  6.      južnják  -a m (á) kdor živi v južnih, toplih deželah ali je doma iz njih: vročekrvni južnjaki; temen obraz južnjaka; južnjaki in severnjaki / v njem je nekaj južnjaka južnjaškega / ekspr. priseljevanje južnjakov prebivalcev južnih predelov kakega področja
  7.      južnjákinja  -e ž (á) ženska, ki živi v južnih, toplih deželah ali je doma iz njih: temna polt južnjakinje; temperament južnjakinje / ekspr. poročil se je z južnjakinjo prebivalko južnih predelov kakega področja
  8.      južnjáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na južnjake: južnjaški obraz, temperament; južnjaška domišljija, živahnost / v sebi ima nekaj južnjaške krvi južnjáško prisl.: južnjaško vesel; južnjaško koketna ženska; sam.: v njem je nekaj južnjaškega
  9.      júžno...  prvi del zloženk (ū) nanašajoč se na južen: južnodalmatinski, južnoevropski, južnofrancoski, južnoitalijanski, južnovietnamski
  10.      júžnoamêriški  -a -o prid. (ū-) nanašajoč se na Južno Ameriko: južnoameriške države / južnoameriški plesi
  11.      júžnoslovánski  -a -o prid. (ū-) nanašajoč se na južne Slovane: južnoslovanski narodi / zastar. južnoslovanska ideja jugoslovanska ideja
  12.      júžnoštájerski  -a -o prid. (ū-) 1. nanašajoč se na slovenski del Štajerske v stari Avstriji; spodnještajerski: narodno življenje v južnoštajerskih mestih in trgih 2. nanašajoč se na južni del Štajerske: južnoštajersko področje
  13.      k  [ká in kǝ] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, k kája tudi k-ja (ā; ǝ̏) dvanajsta črka slovenske abecede: mali k; pisano z velikim K // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje
  14.      k  predl., pred k in g h, z dajalnikom 1. za izražanje cilja, ki (naj) ga gibanje doseže: iti k oknu; izlet k Savici / prestaviti stol od mize k postelji / privezati h kolu; sesti k peči / iti k brivcu; pog. hoče (iti) k železnici v železniško službo; pren. iti k izpitu, k poroki; prisiliti k pokorščini // za izražanje splošne usmerjenosti: obrniti se k oknu; steza pelje k vodi; pren. nagnjenje k jezi 2. za izražanje dodajanja, dopolnjevanja: dokupiti njivo k posestvu / pripombe k osnutku; prispevek k utrditvi samoupravljanja; elipt. k točki 2 zakona / pripisati obresti (h) glavnici; priključitev Primorske (k) Sloveniji 3. za izražanje pripadnosti: zajec spada h glodavcem; prištevajo ga k modernistom 4. za izražanje namena: zbrati se k posvetovanju; iščemo delavca (za) k stroju / napravlja se k dežju; star. pripravljati se k odhodu na, za odhod; star. zaigrati k plesu za ples // za izražanje primernosti: kakšne rokavice nosiš k temu kostimu? 5. za izražanje vzroka: čestitati k diplomi, uspehu 6. redko za izražanje bližine časovni meji; proti: napad pričakujejo k jutru / obišči nas k novemu letu ● ne bo ga več k nam v našo hišo, v naš kraj; k sebi klic živini na levo; pog. ne da k sebi vztraja pri svojem; je nedostopen; nižje pog. iti k nogam peš; star. vrne se k letu čez eno leto; star. to mu ne bo k pridu v prid; zastar. obsoditi k smrti na smrt; star. k prvemu, k drugemu in tretjemu pri licitaciji prvič; pog. iti k vojakom služit vojaški rok; zastar. k zadnjemu te vprašam zadnjič
  15.        in ka prisl. (ā) zastar. uvaja vprašanje; ali: ka nisva prijatelja?
  16.      ka  vez., zastar., v pripovednih in vzročnih odvisnih stavkih da: rekel je, ka je to sramota za devetnajsto stoletje / žal nam je, ka smo bili prisiljeni to povedati
  17.      kábala  -e ž () 1. zlasti v srednjem veku, v židovski filozofiji in religiji nauk, po katerem je svet nastal iz desetih najpopolnejših, božanskih bitij: proučevati kabalo 2. knjiž., navadno s prilastkom skrivnostnost, nerazumljivost: kabala številk in besed
  18.      kabalíst  -a m () zlasti v srednjem veku, v židovski filozofiji in religiji kdor se ukvarja s kabalo ali kabalistiko: kabalisti in alkimisti
  19.      kabalístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na kabaliste ali kabalistiko: kabalistični simboli, znaki / stare kabalistične knjige; kabalistična mistika besed in številk / delal je kabalistične čarovnije
  20.      kabalístika  -e ž (í) 1. zlasti v srednjem veku, v židovski filozofiji in religiji proučevanje, raziskovanje kabale: posvečati se kabalistiki / biblijska kabalistika 2. knjiž. skrivnostna umetnost, čarovnija: to je kabalistika, ne pa znanost / znala je ugibati iz kart, a ni nikomur izdala te svoje kabalistike
  21.      kabarét  -a m (ẹ̑) 1. v nekaterih zahodnih deželah nočni gostinski zabavni lokal z odrskimi, zlasti glasbenimi in plesnimi točkami: zahajati v kabarete; nastopati, peti, plesati v kabaretu / dekleta iz kabaretov / ustanovil je svoj kabaret kabaretno skupino // predstava v takem lokalu: na sporedu je nov kabaret / slabš. ta igra je na ravni kabareta 2. lit. zabavno odrsko delo, navadno sestavljeno iz skečev, pevskih in recitacijskih točk: napisati kabaret / literarno-satirični kabaret; televizijski kabaret
  22.      kabaréten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kabaret: kabaretna pevka, plesalka; kabaretna skupina / kabaretni spored; kabaretna točka / slabš. kabaretna literatura slaba, plehka
  23.      kabaretíst  -a m () kdor nastopa v kabaretu: duhovit kabaretist in konferansje
  24.      kabaretístka  -e ž () ženska, ki nastopa v kabaretu: kabaretistka in pevka kupletov
  25.      kabarétski  -a -o prid. (ẹ̑) kabareten: kabaretski program / kabaretski satirični skeč / kabaretska literatura

   1.576 1.601 1.626 1.651 1.676 1.701 1.726 1.751 1.776 1.801  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA