Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

24 (1.560-1.584)



  1.      júgoven  -vna -o prid. () nanašajoč se na otoplitev pod vplivom južnega vetra v hladnem obdobju; južen: jugovno vreme
  2.      jugovína  -e ž (í) knjiž. 1. južno vreme, odjuga: po dolgotrajnem mrazu je nastopila jugovina; februarska jugovina 2. južni veter, jug: jugovina piha
  3.      júgovzhòd  -óda m (- -ọ̄) 1. smer na nebu ali zemlji med jugom in vzhodom: veter piha z jugovzhoda; oditi proti jugovzhodu 2. publ. jugovzhodni del kake geografske ali politične celote: osvojiti jugovzhod celine
  4.      júgovzhóden  -dna -o (-ọ̑) pridevnik od jugovzhod: jugovzhodni del polotoka
  5.      jugovzhódnik  -a m (ọ̑) veter, ki piha z jugovzhoda: enakomeren jugovzhodnik
  6.      júgozahòd  -óda m (- -ọ̄) 1. smer na nebu ali zemlji med jugom in zahodom: reka teče proti jugozahodu / jugozahod je oblačen jugozahodna stran neba 2. publ. jugozahodni del kake geografske ali politične celote: jugozahod države
  7.      júgozahóden  -dna -o (-ọ̑) pridevnik od jugozahod: jugozahodni del dežele
  8.      jugozahódnik  -a m (ọ̑) veter, ki piha z jugozahoda: rahel jugozahodnik
  9.      jùh  medm. () izraža veselje, razigranost: juh, pa smo doma
  10.      júha  -e ž (ú) 1. redka jed iz kakega živila ali iz vode, v kateri se je kuhalo meso: naliti juho na krožnike; okisati, osoliti, popoprati juho; zakuhati v juho rezance; gosta, okusna, vroča juha; zelenjava za v juho / fižolova, goveja, kostna, krompirjeva, kurja, mesna, paradižnikova, zelenjavna juha; prežgana juha iz prežganja; suha juha iz vode, v kateri se je kuhalo prekajeno meso; meso za juho ∙ pog., ekspr. ta pa ni po (prežgani) juhi priplaval je bister, prebrisan; preg. nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha vsaka zahteva, vsak ukrep je v začetku videti hujši, kot pa se izkaže kasnejegastr. čista juha nezakuhana; kisla juha iz svinjskih parkljev ali glave in zelenjave, začinjena s kisom; mlečna juha katere glavna sestavina je mleko; sadna juha iz pretlačenega svežega sadja, razredčenega s sodavico, vinom ali mlekom 2. usnj. raztopina določene snovi za obdelavo kož: lužilna juha; strojilna juha
  11.      júhar  -ja m () 1. ekspr. kdor rad je juho: juhar in krompirjevec 2. slabš. kuhar: pomagati juharjem
  12.      juhé  medm. (ẹ̑) izraža veselje, razigranost: juhe, to bo veselo
  13.      juhéj  medm. (ẹ̑) izraža veselje, razigranost: juhej, kako bo šlo v dolino
  14.      juhéjsa  medm. (ẹ̑) izraža veselje, razigranost: juhejsa, pa smo končali
  15.      júhica  -e ž (ú) ekspr. manjšalnica od juha: postregla jim je z dobro govejo juhico
  16.      júhta  -e ž () usnj. mehko, nepremočljivo gornje usnje iz goveje kože: čevlji iz juhte
  17.      júhten  -tna -o () pridevnik od juhta: juhtni čevlji
  18.      juhtovína  -e ž (í) usnj. mehko, nepremočljivo gornje usnje iz goveje kože: škornji iz juhtovine
  19.      juhú  medm. () izraža veselje, razigranost: zaplešiva, juhu
  20.      júhuhú  tudi jùhuhú medm. (-; -) izraža veselje, razigranost: zavriskajmo, juhuhu
  21.      juice  gl. džus
  22.      júka  -e ž () vrtn. palmi podobna rastlina z ozkimi dolgimi listi na koncu stebla in belimi cveti v socvetju, Yucca: prezimiti juke
  23.      juke-box  tudi džuboks -a [džúbóks -a in džúbòks -bôksa] m (-ọ̑; - -ō) glasbena naprava z velikim številom gramofonskih plošč, ki omogoča reprodukcijo z zaželene plošče, glasbeni avtomat: opremiti lokal z juke-boxom
  24.      júkstapozícija  -e ž (-í) knjiž. razvrstitev, položaj, pri katerem so stvari druga poleg druge: delci stojijo v jukstapoziciji z drugimi delci / gradivo je podal kot linearno jukstapozicijo dejstev, brez medsebojne povezave ◊ lingv. tvorjenje, sestavljenost dveh ali več besed brez veznega samoglasnika, sklop
  25.      júlij  -a m (ú) sedmi mesec v letu: lanski julij; prišel je 4. julij; kmečka dela v (mesecu) juliju / iti na dopust (meseca) julija

   1.435 1.460 1.485 1.510 1.535 1.560 1.585 1.610 1.635 1.660  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA