Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

24 (151-175)

151.      bahàt  -áta -o prid. (ȁ ā) ki se (rad) baha: bahat in oblasten gospodar // mogočen, imeniten: ob cesti stoji bahata hiša / bahata rast trave bujna baháto prisl.: bahato govoriti ♪
152.      báhati se  -am se in baháti se -ám se nedov. (á; á ȃ) čez mero se hvaliti: ta človek se rad baha; baha se, da ima vsega dovolj; bahati se z zmagami / baha se s svojimi predniki // postavljati se, ponašati se: kupila si je klobuk, da bi se bahala pred drugimi; zastar. na gostiji so bahali z vinom ∙ bahati se s pavjim perjem s čim tujim ♪
153.      bahátiti se  -im se tudi bahátiti -im nedov. (á ȃ) ekspr., redko bahati se: rad se bahati / v bregu se bahatijo smreke ♪
154.      bahátost  -i ž (á) lastnost bahatega človeka: njegova bahatost me jezi / soba je opremljena s staromodno bahatostjo ♪
155.      bajeslóven  -vna -o (ọ̑) pridevnik od bajeslovje: slika bajeslovne vsebine; bajeslovno bitje ♪
156.      baláden  -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na balado: baladna snov; baladno pesništvo // knjiž. grozljiv, mračen: baladna grozotnost; baladno razpoloženje / baladno izražanje zgoščeno, jedrnato baládno prisl.: baladno mračni ton drame ♪
157.      bám  in bàm medm. (ȃ; ȁ) posnema nizki glas zvona: bam, bam, bam, bije plat zvona ♪
158.      barabínstvo  -a s (ȋ) ekspr. malopridnost: kakšno barabinstvo! ♪
159.      baronésa  -e ž (ẹ̑) baronova hči: baronesa iz bližnjega gradu ♪
160.      bátek  -tka m (ȃ) manjšalnica od bat: udariti z batkom ♪
161.      becquerél  in bekerél -a [bekerel] m (ẹ̑) fiz. enota za merjenje radioaktivnosti: kilogram hrane ne sme imeti več kot šeststo becquerelov (Bq) ♪
162.      bélcebub  in belcebúb -a m (ẹ̑; ȗ) rel. poglavar hudobnih duhov: gladiti pot belcebubu ∙ bibl. izganjati hudiča z belcebubom preganjati manjše zlo z večjim ♪
163.      beléžnica  -e ž (ẹ̑) zvezek za zapiske, navadno manjši: vzeti beležnico iz žepa; zapisati naslov v beležnico; beležnica s popotnimi vtisi ♪
164.      beléžnik  -a m (ẹ̑) zastar. 1. notar: napisali so ženitovanjsko pismo pri beležniku 2. beležnica: beležnik z naslovi ♪
165.      belfler  in bellefleur -ja [belflêr] m (ȇ) agr. veliko rumeno jesensko jabolko: rumeni belfler ♪
166.      bélgijec  -jca m (ẹ́) pog. belgijski konj: plemenski belgijec ♪
167.      bélgijski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na Belgijce ali Belgijo: stavka belgijskih delavcev / pištola belgijskega tipa / zaprt je bil v belgijski kasarni v vojašnici v Ljubljani, v kateri so bili med okupacijo zapori ♦ vet. belgijski konj konj belgijske pasme; belgijska pasma pasma težkega voznega konja rjave ali kostanjeve barve ♪
168.      belíca  -e ž (í) rabi se samostojno ali kot prilastek 1. belkasta žival: kokoš belica 2. svetel sadež ali rastlina, ki ga rodi: češnja, figa belica; pesn. pšenica belica 3. nar. prekmursko jajce: ubiti belico v juho ◊ agr. belica konoplja z moškimi cveti; zool. belica majhna srebrno bela sladkovodna riba, Leucaspius delineatus; kuna belica ♪
169.      belìč  -íča m (ȉ í) nekdaj novec majhne vrednosti: odštel je pest svetlih beličev // ekspr. denar sploh: saj tako nimaš beliča, da bi dal za vino; sedel je v krčmi, dokler je čutil belič v žepu ∙ star. biti brez bora in beliča popolnoma brez denarja ♦ num. svetel, srebrn srednjeveški novec ♪
170.      belíčar  -ja m (ȋ) rib. ribič, ki lovi belice ♪
171.      belíčen  -čna -o prid. (ȋ ȋ) biol. ki mu primanjkuje pigmenta: bela podlasica je belična sorodnica dihurja ♪
172.      belíčnica  -e ž (ȋ) biol. albinka ♪
173.      belôta  -e ž (ó) knjiž. belina: belota snega; prosojna belota njenih lic ♪
174.      bermúda  neskl. pril. (ȗ) obl., v zvezi bermuda hlače kratke, skoraj dokolenske hlače: obleči bermuda hlače ♪
175.      betonárna  -e ž (ȃ) obrat za pripravljanje betona: betonarna bo začela delati prihodnji mesec; silos betonarne; gramoznica s separacijo in betonarno ♪

   26 51 76 101 126 151 176 201 226 251