Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

24 (1.426-1.450)


  1.      jéževec  -vca m (ẹ̄) zool. glodavec, ki ima del dlake spremenjen v bodice, Hystrix cristata: ježevec z naježenimi bodicami ◊ bot. dlakava rastlina z drobnimi modrimi cveti, Lappula ♪
  2.      ježevína  -e ž (í) ježeva koža: bodičasta ježevina ♪
  3.      jéževka  -e ž (ẹ̄) avt. zimska guma z žebljički: vozila z ježevkami ◊ bot. ježevke gobe z mehkimi bodicami na spodnji strani klobuka, Hydnaceae; etn. ježevka debela palica, ovita na enem koncu z ježevo kožo, ki jo nosi kurent in prekmurski pozvačin; zool. ježevka večja rdeča riba tropskih morij z bodicami, Diodon hystrix ♪
  4.      jéži bába  jéži bábe ž (ẹ̑-á) mitol. hudobno, ženski podobno bitje s čarovniško močjo: prepoditi ježi babo ♪
  5.      ježíca  -e ž (í) 1. bodičasta lupina okrog ploda: ježica se odpre; izluščiti kostanj iz ježice; bukove ježice 2. gozd. bodičasta tvorba na želodu, ki vsebuje dosti čreslovine: kupčevati z ježicami ♪
  6.      ježíčarica  -e ž (ȋ) zool. žuželka, ki povzroča nastajanje (hrastovih) ježic, Cynips quercus calicis ♪
  7.      ježíčast  -a -o prid. (í) podoben ježici: ježičasta oblika / ekspr. ježičasti brki ♪
  8.      ježíčje  -a s (ȋ) več ježic, ježice: pod kostanjem je ležalo prazno ježičje ♪
  9.      jéžiti  -im tudi ježíti -ím nedov., jéži (ẹ̄ ẹ̑; ȋ í) postavljati v tak položaj, kot so bodice pri ježu: pes ježi dlako in laja; knjiž. strah mu ježi lase / hlad mu ježi kožo povzroča kurjo polt, srh; ježiti obrvi mrščiti jéžiti se, tudi ježíti se 1. postavljati se v tak položaj, kot so bodice pri ježu: dlaka se psu ježi; lasje so se mu ježili / mačka se ježi dobiva, ima naježeno dlako ∙ ekspr. lasje se mu ježijo od strahu zelo ga je strah 2. ekspr. izražati nejevoljo, nezadovoljstvo: ljudje so se začeli ježiti proti temu / za vsako malenkost se ježi se jezi, prepira ♪
  10.      jídiš  -a m (ȋ) jezik na nemški osnovi, ki ga govorijo Židi zlasti v Nemčiji in vzhodni Evropi: prevajati iz jidiša; neskl. pril.: izdajati časopis v jidiš jeziku; prisl.: z Židi se je pogovarjal jidiš ♪
  11.      jih  rod., tož. mn. od on, nav. ekspr. 1. pog. stvar, ki se ne mara ali ne more imenovati: dobiti jih po glavi biti ostro grajan; biti tepen; biti premagan; imeti jih za ušesi biti navihan, poreden, zvit; nizko izpuščati jih pline iz črevesja; naložiti jih komu s palico pretepsti ga; jaz bi mu jih povedala bi ga oštela; dosti jih je morala preslišati očitkov; razdirati jih pripovedovati šale, zganjati burke; kar iz rokava jih stresa domislice; zna jih na koše zelo veliko zgodb(ic) 2. navadno v nikalnih stavkih krepi predmet ali smiselni osebek: ni jih večjih bojazljivcev, kot ste vi; sit sem jih, teh vsiljivcev / v vzkliku glej jih priliznjence; prim. ga, jo, on ♪
  12.      jirs  gl. irs ♪
  13.      jíu-jítsu  in džíudžícu tudi džíudžíc -a [džiudžic-] m (ȋ-ȋ) zlasti v japonskem okolju samoobramba, pri kateri skuša napadeni s spretnimi prijemi obvladati napadalca: učiti se jiu-jitsa // šport, ki goji take prijeme: razmah jiu-jitsa ♪
  14.      jo  tož. od ona, rod. je, nav. ekspr. 1. pog. stvar, ki se ne mara ali ne more imenovati: dobiti jo po glavi biti ostro grajan; biti tepen; biti premagan; jo že imam sem se že domislil; pošteno jo je izkupil dobil je hude poškodbe; doživel je velik neuspeh; ne boš je zvozil zadeve ne boš uspešno dokončal; nizko prav nastavlja mu jo ga spolno zapeljuje, vabi; srečno jo je odnesel nič hudega se mu ni zgodilo; ti jo zmerom pogodiš, uganeš pravilno poveš, narediš; godci jo urežejo skladbo, pesem; zagosti jo komu napraviti nevšečnost, neprijetnost; zasoliti jo komu kaj neprijetnega povedati, napraviti; zavozil si jo napačno si naredil 2. pog., z nekaterimi glagoli izraža a) hojo: kresati, mahati, primahati jo; ubral jo je po bližnjici / čez mejo jo je potegnil odšel je ilegalno v tujino b) tek, beg: brisati, odkuriti, odpetati, pocediti, popihati jo 3. navadno v nikalnih stavkih krepi predmet ali smiselni osebek: ni je ženske, ki bi si to upala / v vzkliku glej jo navihanko; prim. ga, jih, on ♪
  15.      jó  prisl. (ọ̄) nar. da, ja: »Greš?« »Jo, grem.« / »Polde?« »Jo.« / jo, tu je prijetno ležati ♪
  16.      jó  medm. (ọ̑) knjiž. izraža telesno ali duševno trpljenje; joj, jov: Moj Mate, jo, moj Mate! (O. Župančič) ♪
  17.      jóckey  tudi džókej -a [džokej] m (ọ̑) poklicni jahač na galopskih dirkah: trenerji in jockeyi ♪
  18.      jóckeyski  tudi džókejski -a -o [džokej-] prid. (ọ̑) nanašajoč se na jockeye: jockeyske navade / jockeyska čepica okrogla čepica s trdim ščitkom ♪
  19.      jód  -a m (ọ̑) 1. kem. nekovina sivo črne barve in kovinskega sijaja, element J: pomen joda za delovanje žleze ščitnice 2. poljud. temno rjava alkoholna raztopina joda in kalijevega jodida, strok. jodova tinktura: razkužiti okolico rane z jodom ♪
  20.      jodát  -a m (ȃ) kem. sol jodove kisline: jodati in jodidi ♪
  21.      jóden  -dna -o prid. (ọ̑) ki vsebuje jod: jodne in žveplene kopeli ♦ farm. jodna palička na koncu z vato ovita palička za mazanje z jodovo tinkturo ♪
  22.      jodíd  -a m (ȋ) kem. sol jodovodikove kisline: uporaba jodidov / kalijev, srebrov, vodikov jodid ♪
  23.      jodírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. med. mazati z jodovo tinkturo: jodirati kožo 2. kem. dodajati natrijev jodid ali natrijev jodat: jodirati sol 3. kem. uvajati jod v organske spojine ♪
  24.      jódlanje  -a s (ọ̑) glagolnik od jodlati: tirolsko jodlanje / vriskanje in jodlanje ♪
  25.      jódlar  -ja m (ọ̑) v nemškem alpskem okolju kdor jodla: dober jodlar ♪

   1.301 1.326 1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 1.526  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA