Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

24 (1.385-1.409)



  1.      jezikóvnokultúren  -rna -o prid. (ọ̑-) nanašajoč se na jezikovno kulturo: revija za jezikovnokulturna vprašanja
  2.      jezikoznánstvo  -a s () zastar. jezikoslovje: jezikoznanstvo in zgodovina
  3.      jezikúlja  -e ž (ú) slabš. ženska, ki (rada) neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasje: neprekosljiva jezikulja
  4.      jezikún  -a m () redko jezikač: To mesto je baje polno pretkancev .. zakrinkanih mazačev, jezikunov (W. Shakespeare - O. Župančič)
  5.      jezíti 1 -ím nedov. ( í) spravljati v jezo, razdraženost: objestno govorjenje jo je jezilo; jezi jo z loputanjem / jezilo bi nas, če bi ne prišli // povzročati nezadovoljstvo: sin ga jezi, ker se ne uči; ekspr. ves svet ga jezi / korupcija, napake ga jezijo jezíti se 1. čutiti, izražati jezo: prišlo je tako nenadoma, da ni vedel, ali bi se jezil ali smejal; jezi se sam nase, ker je zamudil; jezi se na otroke, ki razgrajajo okrog nje; ekspr. jezi se za vsako malenkost, za prazen nič; dostikrat, rad se jezi; glasno, na tihem se jezi / kot vljudnostna fraza: upamo, da se ne boste jezili, če bomo malo zamudili; nikar se ne jezite, če je bilo kaj narobe ♦ igr. človek, ne jezi se družabna igra, pri kateri se premikajo figurice za eno do šest mest // izražati nezadovoljstvo, ogorčenost: jezi se na slabe ceste, na napake v gospodarstvu; nič ne bo boljše, pa če se še tako jezite / jezila se je, da takega dela ne bo opravljala 2. imeti negativen, odklonilen odnos do koga: že dolgo ne govorimo, nekaj se jezijo na nas
  6.      jezíti 2 -ím nedov., jêzi in jézi ( í) 1. delati, tvoriti oviro, jez, ki preprečuje, ovira odtekanje: jeziti reko; skali sta jezili narasli tok; pren. barikade mu jezijo pot // delati oviro, pregrado vodi, usmerjati jo: z delavci je jezil naraslo vodo; jeziti povodenj 2. delati, da se kaj ne širi, narašča: jeziti inflacijo jezíti se nabirati se zaradi ovire, ki preprečuje, ovira odtekanje: voda v strugi se zaradi kamenja in lesa jezi
  7.      jezljánje  -a s () glagolnik od jezljati: zmeraj je našel priliko za jezljanje / odvaditi se jezljanja
  8.      jezljáti  -ám nedov.) 1. nar. neumestno, gostobesedno izražati nejevoljo, nesoglasje; jezikati: jezlja zoper nove postave // slabš. predrzno ugovarjati, odgovarjati: pred vsemi ljudmi je jezljal materi 2. nar., slabš. opravljati, obrekovati: ljudje bodo zaradi njegove ženitve nekaj časa jezljali, potem bo pa bolje 3. ekspr. plapolati, švigati: plamenčki jezljajo; ogenj mu jezlja iz gobca
  9.      jezljàv  -áva -o prid. ( á) 1. nar. jezikav: jezljav godec / jezljavi otroci 2. ekspr. plapolajoč, švigajoč: opazoval je jezljavi plamenček sveče
  10.      jezljív  -a -o prid. ( í) 1. ki se (rad) jezi, razjezi: jezljivi in potrpežljivi ljudje; suha, jezljiva ženska / biti jezljive narave / ekspr. jezljiva starost 2. ki izraža, kaže nejevoljo, jezo: govoriti z jezljivim glasom; jezljive besede; jezljivo vprašanje jezljívo prisl.: jezljivo odgovarjati
  11.      jezljívec  -vca m () nav. ekspr. kdor se (rad) jezi, razjezi: jezljivci in dobrodušni ljudje
  12.      jezljívka  -e ž () nav. ekspr. ženska, ki se (rada) jezi, razjezi: kakšna jezljivka je ta ženska
  13.      jezljívost  -i ž (í) lastnost jezljivega človeka: skušal je premagovati svojo jezljivost; težko prenaša njegovo sitnost in jezljivost
  14.      jeznorít  -a -o prid. ( ) ekspr. 1. ki se hitro močno razjezi: jeznorit in ošaben človek; jeznorita ženska / jeznorit značaj 2. ki izraža, kaže jezo, razburjenost: jeznorito dopisovanje 3. silovit, divji: jeznoriti sunki vetra jeznoríto prisl.: jeznorito govoriti
  15.      jeznorítec  -tca m () ekspr. kdor se hitro močno razjezi: tako ravna nerazsoden jeznoritec
  16.      jeznorítež  -a m () ekspr. kdor se hitro močno razjezi: s takim jeznoritežem je težko sodelovati
  17.      jeznorítiti  -im nedov.) ekspr. z besedami, dejanji kazati jeznoritost: tu ne boš razgrajal in jeznoritil
  18.      jeznorítost  -i ž () ekspr. lastnost človeka, ki se hitro močno razjezi: očitali so mu jeznoritost; zaradi svoje jeznoritosti se je z vsemi sprl
  19.      jezóven  -vna -o (ọ̄) pridevnik od jez, pregrada: jezovni stebri; jezovna zgradba
  20.      jezuít  -a m () član reda sv. Ignacija Loyola, za katerega je značilna trdna organizacija in zahteva po visoki versko-moralni izobrazbi: skrb jezuitov za šolstvo // slabš. zvijačen, neiskren človek: parlamentarni jezuiti
  21.      jezuítar  -ja m () zastar. jezuit: boj z jezuitarji; prvo šolo v tem kraju so sezidali jezuitarji
  22.      jezuitízem  -zma m () knjiž. miselnost, delovanje jezuitov: vloga jezuitizma v šolstvu // slabš. zvijačnost, neiskrenost: razkrinkavati jezuitizem
  23.      jezuítski  -a -o prid. () nanašajoč se na jezuite: jezuitski red / jezuitski samostan; jezuitska šola / jezuitska morala ♦ rel. jezuitski general
  24.      jezuítstvo  -a s () knjiž. miselnost, delovanje jezuitov: značilnosti jezuitstva // slabš. zvijačnost, neiskrenost: očital mu je jezuitstvo
  25.      Jézus  -a m (ẹ̑) rel. 1. Kristus: v stiski je klical Jezusa 2. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izraža a) začudenje, navdušenje: Jezus, kako je lepo; (ljubi) Jezus, ali je to mogoče b) strah, vznemirjenje, obup: o Jezus, kaj bo iz tega; Jezus (Kristus), že gredo; Jezus (Marija), gorí c) željo, prošnjo: o (mili) Jezus, da bi ne bilo treba bežati

   1.260 1.285 1.310 1.335 1.360 1.385 1.410 1.435 1.460 1.485  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA