Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

24 (1.335-1.359)


  1.      jézdenje  -a s (ẹ́) glagolnik od jezditi: večurno jezdenje / uvrstiti jezdenje med tekmovalne športne discipline jahanje ♪
  2.      jézditi  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) 1. premikati se s pomočjo živali, na kateri se sedi: jezditi konja; jezditi čez travnik, v mesto; jezditi na kameli, na konju; jezditi v diru, v koraku; pren., ekspr. čoln je jezdil na velikem valu proti obali 2. sedeti na čem tako, da je vsaka noga na drugi strani tega; jahati: jezdil je brv in pomakal nogi v vodo; pren., ekspr. klobuk mu jezdi ušesa jezdèč -éča -e: star. bližal se jim je hitro jezdeč neznanec ♪
  3.      jézen  -zna -o prid. (ẹ́ ẹ̑) 1. ki je v stanju jeze: s prijaznimi besedami je pomiril jezne ljudi; zdaj raje molči, ker si jezen; bil je hudo, zelo jezen, ker je zamudil; jezen je odšel; jezen kot gad; ekspr. jezen je, da kar piha zelo je jezen / pes je jezen razdražen // nav. ekspr. ki izraža, kaže jezo: jezni pogledi; prestrašiti se jeznih besed / jezna užaljenost 2. v povedni rabi ki ima negativen, odklonilen odnos do koga: že dolgo je jezen name in ne govoriva; jezen je na kolege zaradi obrekovanja; jezen je na starše, ker so z njim prestrogi; ekspr. jezen je na ves svet / jezen je na kriminalke, na stripe 3. knjiž., ekspr. silovit, divji: skočiti v jezne valove; jezni viharji 4. knjiž., ekspr. neugoden, hud: jezni časi / jezna sreča ● ekspr. jezni mladenič kdor z nastopi v javnosti izraža odklonilen odnos do obstoječih razmer, norm jézno prisl.: jezno se držati; jezno gledati, govoriti, hoditi ♪
  4.      jézerce  stil. jezérce stil. jezêrce -a s (ẹ̑; ẹ̑; ȇ) manjšalnica od jezero: utaboriti se ob jezercu; park z umetnimi jezerci / rumena jezerca luči ♦ anat. solzno jezerce jamica ob nosnem delu očesa ♪
  5.      jézerec  in jezérec in jezêrec -rca m (ẹ̑; ẹ̑; ȇ) kdor živi ob jezeru: planinci in jezerci ♪
  6.      jézeren  stil. jezéren stil. jezêren -rna -o (ẹ̑; ẹ̑; ȇ) pridevnik od jezero: jezerna voda ♪
  7.      jezerína  -e ž (í) nar. trava na svetu, ki ga obdobno pokrije jezero: kositi jezerino ♪
  8.      jezeríšče  -a s (í) star. močvirje: v starih časih so bila na tem mestu obširna jezerišča ♪
  9.      jezerján  in jezerjàn -ána m (ȃ; ȁ á) knjiž., redko mostiščar: jezerjani so bili predvsem ribiči ♪
  10.      jézerka  in jezérka in jezêrka -e ž (ẹ̑; ẹ̑; ȇ) zool. velika postrv brez rdečih pik; jezerska postrv: jezerka iz Bohinjskega jezera ♪
  11.      jezêrka  -e ž (ȇ) vet. ovca jezersko-solčavske pasme ♪
  12.      jézernat  tudi jezérnat tudi jezêrnat -a -o prid. (ẹ̑; ẹ̑; ȇ) poln jezer: jezernata dežela ♪
  13.      jézernica  tudi jezérnica tudi jezêrnica -e ž (ẹ̑; ẹ̑; ȇ) 1. geogr. reka ali potok, ki odteka iz jezera: poglabljanje struge jezernice 2. jezerska voda: piti jezernico 3. knjiž., redko lokvanj: bele jezernice ♪
  14.      jézernik  tudi jezérnik tudi jezêrnik -a m (ẹ̑; ẹ̑; ȇ) knjiž. povodni mož, navadno jezerski: strah pred jezernikom ♪
  15.      jézero  stil. jezéro stil. jezêro -a s (ẹ̑; ẹ̑; ȇ) večja kotanja, napolnjena z vodo, zlasti s sladko: jezero presahne; napraviti jezero z umetno pregrado; reka se izliva v jezero; cesta je speljana ob jezeru; voziti se po jezeru; kopati se v jezeru; čisto, globoko jezero; breg, dno, gladina jezera / akumulacijsko, naravno, umetno jezero; ekspr. dežela tisočerih jezer Finska / Bohinjsko jezero / na tej strani jezero odteka jezerska voda ♦ geogr. ledeniško jezero nastalo na svetu, ki ga je pokrival ledenik; podzemeljsko jezero v kraškem podzemlju; presihajoče jezero; grad. zajezitveno jezero // ekspr., s prilastkom kar je podobno jezeru: iz meglenega jezera so se dvigali vrhovi gora; jezera trave / pesn. Kot ptičje krilo nad temnečim jezerom spomina visi pobočje bele gore sanj (G. Strniša) // knjiž., ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: potočila je jezero solz; jezero nadlog ♪
  16.      jézero  in jêzero -a s, tudi neskl., rod. mn. tudi jezér (ẹ̑; ȇ) zastar. tisoč: dve jezeri vojakov ♪
  17.      jézerski  tudi jezérski tudi jezêrski -a -o prid. (ẹ̑; ẹ̑; ȇ) nanašajoč se na jezero, vodo: jezerska gladina; jezersko dno / jezerske usedline / jezerske ribe, školjke ♦ zool. jezerska postrv velika postrv brez rdečih pik, Salmo trutta lacustris ♪
  18.      jezêrski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na Jezersko: jezersko turistično področje ♦ vet. jezersko-solčavska pasma pasma ovce z mešano volno, ki se goji zlasti zaradi mesa ♪
  19.      jèzes  [zǝs] medm. (ȅ) izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: jezes, da se mu ni kaj zgodilo / jezesna; jezesta; jezestana ♪
  20.      jézica  -e ž (ẹ́) ekspr. manjšalnica od jeza: počakal je, da se ji je jezica polegla, razkadila; požreti jezico; zadrževana jezica; solze jezice ♪
  21.      jezíčast  -a -o prid. (í) po obliki podoben jeziku: jezičasta deščica / jezičasta oblika ♦ bot. jezičasti cvet cvet v košku, ki ima venčne liste zraščene v enotno, jeziku podobno ploskev ♪
  22.      jezíček  -čka m (ȋ) 1. manjšalnica od jezik: a) mačica ga je lizala z jezičkom; kazala je rdeč jeziček b) ognjeni jezički; stopnice je razsvetljeval trepetajoč plinski jeziček 2. jeziku podoben predmet ali tak del priprave: odpreti konzervo tako, da se potegne za jeziček; jeziček v zaponki; redko pritisniti na jeziček samokresa na petelina // tak del na tehtnici, ki kaže ravnotežje: jeziček se na tehtnici nagne, premakne // muz. majhen, prožen kos lesa ali kovine v instrumentu, ki pod vplivom zračnega toka tvori zvok: kovinski jeziček 3. anat. jezičasti podaljšek mehkega neba: jeziček se trese; jeziček je vnet ● ekspr. jeziček se ji je razvezal začela je (dosti, sproščeno) govoriti; ekspr. jeziček ji teče spretno, z lahkoto govori, se izraža; ekspr. malo počakajte, to ji bo še tekel jeziček rada bo govorila, povedala; publ. biti, tvoriti jeziček na tehtnici odločilno prispevati k zmagi, prevladi ene izmed dveh strani; knjiž. jeziček na tehtnici se je prevesil na njihovo stran oni so imeli več možnosti za zmago; oni so zmagali ◊ voj. jeziček priprava pri bombi, ki se izvleče, da se aktivira; zool. jeziček žlebasto podaljšane zadnje čeljusti pri čebelah; žel. jeziček kretnice gibljivi del ♪
  23.      jezíčen 1 -čna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na jezik 1: jezične mišice / jezična konica / redko opazovati jezično barvo jezikovo 2. zastar. jezikoven: jezični pouk ● ekspr. jezični dvoboj besedni dvoboj ◊ anat. jezični koren skrajni zadnji del jezika; lingv. (zgornja) jezična ploskev zgornji del jezika med konico in korenom; muz. jezična piščal piščal, ki ima jeziček ♪
  24.      jezíčen 2 -čna -o prid. (ȋ) 1. ekspr. ki (rad) neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasje: nevzgojeni in jezični otroci; celo najbolj jezične ženske so ji prizanesle 2. star. zgovoren, klepetav: jezičen in uren kramar ● star. jezični dohtar odvetnik, advokat ♪
  25.      jezíčiti  -im nedov. (í ȋ) redko jezikati: kaj pa jezičiš, tiho bodi in pojdi ♪

   1.210 1.235 1.260 1.285 1.310 1.335 1.360 1.385 1.410 1.435  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA