Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
24 (1.210-1.234) 
- jêr -a m (ȇ) lingv. trideseta črka ruske ali ustrezna črka nekaterih drugih azbuk, mehki znak: označevati mehkost soglasnika z jerom // samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje ♪
- jéra in Jéra -e ž (ẹ̑) ekspr., v zvezi mila jera in mila Jera malodušen, neodločen človek: domovina potrebuje junakov, ne pa milih jer; drži se kakor mila jera ima malodušen, neodločen izraz / kot psovka zakaj se pa niste uprli, mile jere // kdor (rad) joka: ti otroci so mile jere ♪
- jerálnik -a m (ȃ) les. orodje, s katerim se les prižaguje, žaga poševno na vzdolžno os: žagati ob jeralniku ♪
- jerán in jeràn -ána m (ȃ; ȁ á) les. dleto s poševnim rezilom: z jeranom dolbsti les ♪
- jeránovec -vca m (ȃ) pristaš Jeranovih kulturnih in moralnih nazorov: boj s prvaki in jeranovci ♪
- jérati -am nedov. (ẹ̑) les. prižagovati, žagati poševno na vzdolžno os: čeliti in jerati les ♪
- jérbas -a m (ẹ́) okrogla košara z ravnim dnom in navadno z majhnima ročajema: dati jerbas na glavo; plesti jerbase; nesti koscem zajtrk v jerbasu; jerbas češenj ♪
- jérbašček -čka m (ẹ́) manjšalnica od jerbas: pospraviti šivanje v jerbašček; poln jerbašček kruha ♪
- jeréb -a m (ẹ̑) zool., v zvezah: gozdni jereb rjavkasta gozdna ptica s čokatim telesom, Tetrastes bonasia; skalni jereb sivkasta ptica z rdečim kljunom, ki živi v skalnatih gorskih predelih, Alectoris graeca ♪
- jerébar -ja m (ẹ̑) lov. lovec na gozdne jerebe: izkušen jerebar ♪
- jerebíca -e ž (í) rjavkasta ptica z rdeče rjavo liso na prsih, ki živi na polju in travnikih: jerebica crlika; či či, se sklicujejo jerebice; loviti jerebice ♦ lov. kita jerebic; zool. snežna jerebica ptica, ki živi visoko v gorah in je poleti rjava, pozimi bela; belka ♪
- jerebíčar -ja m (ȋ) agr. nizki fižol s sivkasto belimi, rdeče pisanimi zrni; prepeličar: koks in jerebičar ♪
- jerebíčarka -e ž (ȋ) vet. kokoš jerebičaste barve: jerebičarke in bele kokoši ♪
- jerebíčast -a -o prid. (í) podoben jerebici: jerebičasta barva ♦ vet. jerebičasta štajerka ♪
- jerebíčica -e ž (í) manjšalnica od jerebica: jerebica in jerebičice / kot nagovor no, jerebičica, z nami boš morala ♪
- jerebíčji -a -e prid. (ȋ) nanašajoč se na jerebice: jerebičje jajce, meso / ptica jerebičje velikosti ♪
- jerebíčka -e ž (í) 1. manjšalnica od jerebica: mlade jerebičke 2. ekspr. drobno, ljubko dekle: najbolj mi je všeč tistale jerebička / kot nagovor kam greš, jerebička ♪
- jerebíka -e ž (í) drevo ali grm s pernatimi listi ali njegove živo rdeče jagode v kobulih: cvetoča jerebika; jerebike v sladkorju ♪
- jerebíkov -a -o prid. (í) nanašajoč se na jerebiko: jerebikov les; jerebikove jagode / jerebikovi zobotrebci ♪
- jerebíkovec -vca m (í) 1. redko jerebika: nasaditi jerebikovce za okras 2. zlasti v ruskem okolju žganje ali liker iz jerebik: čašica jerebikovca ♪
- jerebikovína in jerebíkovina -e ž (í; í) jerebikov les: zlepiti plasti figovega lesa in jerebikovine ♪
- jeremiáda in jeremijáda -e ž (ȃ) ekspr. spis, pesem, v kateri se pretirano toži, tarna: nihče ne bere njegovih dolgoveznih jeremiad // tožba, tarnanje: prenehati z jeremiadami; jeremiade o vsakdanjih težavah ♪
- jerí -ja m (ȋ) lingv. devetindvajseta črka ruske ali ustrezna črka staroslovanskih azbuk: napisati, prebrati jeri // samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: izenačenje ija in jerija ♪
- jeríča -e ž (í) nar. zahodno bodičasta lupina okrog ploda; ježica: kadar pade jeriča na tla, se prekolje in iz nje skoči kostanj ♪
- jerihónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na mesto Jeriho: jerihonske razvaline ∙ jerihonske trobente po bibliji trobente, ki so imele tako močen glas, da se je zrušilo obzidje Jerihe; ta pa ima glas kot jerihonske trobente zelo močen ♦ bot. jerihonska roža rastlina puščavskih tal, katere listi in vejice se ob suši zvijejo v kroglasto obliko, Anastatica hierochuntica ♪
1.085 1.110 1.135 1.160 1.185 1.210 1.235 1.260 1.285 1.310 
