Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

24 (1.126-1.150)



  1.      jèhtana  medm. () star. jej, jedet: jehtana, to bi pa rad videl
  2.      jéj  in jèj medm. (ẹ̑; ) izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: jej, kako grozno je to; jej, jej, kaj bo iz tebe // izraža začudenje, presenečenje: jej, da si tukaj; jej, kako se sveti
  3.      jéjdeta  in jèjdeta [dǝt] medm. (ẹ̑; ) izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: jejdeta, jejdeta, kaj bo // izraža začudenje, presenečenje: jejdeta, kako si čedna / jejdetana
  4.      jéjéj  in jèjèj medm. (ẹ̑-ẹ̑; -) redko jej, jedet: jejej, še pozdravi te ne / jejej, samo zlato
  5.      jéjhata  in jèjhata medm. (ẹ̑; ) star. jej, jedet: jejhata, saj jo bo udaril / jejhata, koliko sveta si videl
  6.      jéjmene  in jèjmene medm. (ẹ̑; ) izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: jejmene, to je pa zares hudo; jejmene, jejmene, kje so pa naši // izraža začudenje, presenečenje: jejmene, kako si že velik
  7.      jéjtana  in jèjtana medm. (ẹ̑; ) redko jej, jedet: o jejtana, saj nas bo zasulo / jejtana, kaj ga ne poznaš?
  8.      jéjzes  in jèjzes [zǝs] medm. (ẹ̑; ) izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: jejzes, jejzes, kaj bo iz tega / jejzesna; jejzesta; jejzestana
  9.      jéjžeš  in jèjžeš [žǝš] medm. (ẹ̑; ) izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: jejžeš, saj boš padel / jejžešna; jejžešta; jejžeštana
  10.      jék  tudi jèk jéka m (ẹ̑; ẹ́) knjiž. 1. ponovljeni glas, zvok, nastal zaradi odboja zvočnih valov; odmev: klicali so njegovo ime, a odgovarjal jim je samo jek; jek strela ♦ fiz. ponovljeni zvok, ki nastane zaradi odboja zvočnih valov in se ločeno zaznava 2. kratek, oster, bolečino izražajoč glas: kriku je sledil bolesten jek; z obupnim jekom se je sesedla; jek strahu // kratek, oster glas sploh: vrata so se zaprla z jekom / tišino je presekal jek topovskega strela pok
  11.      jéka  -e ž (ẹ́) knjiž., redko odmev, jek: zavpil je, jeka se je razlegla po dolini / jeka zvonov
  12.      jékati  -am nedov. (ẹ̄) knjiž. 1. dajati kratke, ostre glasove: zvonovi v stolpu so jekali / v rosnem jutru so jekali streli 2. odmevati: njegove besede so jekale od pečin / fantovska pesem je jekala od hiše do hiše
  13.      jékavščina  -e ž (ẹ̄) lingv. čakavski govor z zameno je za nekdanji jat
  14.      jeklár  -ja m (á) delavec v proizvodnji jekla: rudarji in jeklarji
  15.      jeklárna  -e ž () tovarna jekla: skupna proizvodnja jeklarn / železarna ima novo jeklarno obrat za pridobivanje jekla
  16.      jeklárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na jeklarje ali jeklarstvo: jeklarska zaščitna oprema; jeklarsko posvetovanje / jeklarska industrija ♦ metal. jeklarski grodelj grodelj, namenjen predelavi v jeklo; jeklarska peč peč, v kateri se predeluje grodelj v jeklo
  17.      jeklárstvo  -a s () gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s proizvodnjo jekla ali jeklenih izdelkov: dosežki v jeklarstvu // veda o tem: predavati jeklarstvo
  18.      jêklast  -a -o prid. (é) ekspr. podoben jeklu: razbijati jeklaste plošče ledu / jeklasta svetloba jeklena
  19.      jeklén  -a -o prid. (ẹ̄) 1. nanašajoč se na jeklo: jekleni drobci, ostružki / jeklen drog, vijak; jeklena cev, krtača, palica; jeklene vzmeti; jekleno pero / jeklen most / jeklen lesk oči; ekspr. jekleno nebo ♦ metal. jeklena litina; teh. jeklena volna 2. nav. ekspr. zelo močen, krepek: jekleni prsti; jeklene mišice / jeklen odpor, prijem / vzdrževati jekleno disciplino zelo strogo; publ. tekači z jekleno vzdržljivostjo zelo dobro // zelo odločen, nepopustljiv: jeklen mož / jeklen značaj; jeklene besede; za tako zmago je potrebna jeklena volja; jeklena načela / jeklen glas / jeklene poteze na obrazu 3. zastar. klen, poln: jeklena pšenica; jekleno zrno ● ekspr. potovati z jeklenim konjičkom z avtomobilom, motornim kolesom; ekspr. jekleni ptič letalo; ekspr. ima jeklene živce tudi zelo hude stvari ga ne ganejo, ne vznemirijo jekléno prisl.: jekleno se zasvetiti; jekleno zgrabiti; jekleno modro jezero; jekleno sive oči
  20.      jeklénec  -nca m (ẹ̄) min. rudnina železov karbonat; siderit: nahajališče jeklenca
  21.      jeklenéti  -ím nedov. (ẹ́ í) knjiž. postajati zelo odločen, nepopustljiv: armada je jeklenela v bojih / volja, značaj mu jekleni
  22.      jeklenína  -e ž (í) izdelki iz jekla: trgovati z jeklenino / obdan z jeklenino z jeklom
  23.      jekleníti  -ím nedov. ( í) knjiž. delati kaj zelo odločno, nepopustljivo: partija je v težkih bojih jeklenila svoje vrste; samozavest in vera vase jih je jeklenila // krepiti, utrjevati: jekleniti svojo moč, duševne sile
  24.      jeklénka  -e ž (ẹ̄) 1. teh. kovinska posoda za shranjevanje plinov pod visokim tlakom: polniti jeklenke s kisikom; priključiti jeklenko na aparat; jeklenka z ogljikovim dvokisom; zapreti ventil na jeklenki / jeklenka za butan 2. knjiž. krogla, izstrelek: jeklenke so mu žvižgale mimo glave; strojnice so bruhale jeklenke 3. pog. jeklena smučarska ali ribiška palica: bambusovke in jeklenke
  25.      jeklénost  -i ž (ẹ̄) ekspr. velika odločnost, nepopustljivost: uspeli so zaradi trdne volje in jeklenosti / jeklenost značaja

   1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA