Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

24 (1.035-1.059)



  1.      jécavec  tudi jecávec -vca m (ẹ́; ) jecljavec: posvečati vso skrb jecavcem
  2.      jécavka  tudi jecávka -e ž (ẹ́; ) jecljavka: jecavci in jecavke
  3.      jécavost  in jecávost -i ž (ẹ́; á) jecljavost: jecavost otrok
  4.      jecljáč  -a m (á) ekspr. jecljavec: jecljač je le s težavo povedal, kar je videl
  5.      jecljáj  -a m () 1. kratek, sunkovit, navadno tišji glas: polagoma so vzdihljaji in jecljaji ponehali 2. ekspr. kar je nerodno, slabo izraženo: vsi vaši literarni poskusi so le revni jecljaji
  6.      jecljánje  -a s () glagolnik od jecljati: povedati gladko, brez jecljanja / odvaditi se jecljanja / njegova novela je podobna plahemu jecljanju
  7.      jecljáti  -ám nedov.) 1. govoriti s sunkovitim izgovarjanjem, ponavljanjem zlogov zaradi nepravilnega delovanja govorilnih mišic: jeclja od rojstva; nekoliko jeclja // pretrgano, s prekinitvami govoriti: jecljati iz zadrege, od razburjenja / jecljati nerazumljive besede; pozdravljeni, je jecljala 2. ekspr. nerodno, slabo se izražati: o teh stvareh more novela le jecljati jecljáje: jecljaje govoriti, prositi jecljajóč -a -e: pristopila je vsa zmedena, jecljajoč pozdrav; jecljajoč otrok
  8.      jecljàv  -áva -o prid. ( á) ki jeclja: jecljavi otroci / jecljava govorica / ekspr. jecljava pesnitev
  9.      jecljávec  -vca m () kdor jeclja: ugotoviti odstotek jecljavcev
  10.      jecljávka  -e ž () ženska, ki jeclja: najmlajša hči je bila jecljavka
  11.      jecljávost  -i ž (á) lastnost, značilnost jecljavega: jecljavost govora / odvaditi koga jecljavosti jecljanja
  12.      jécniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) dati kratek, sunkovit, navadno tišji glas: ko jih je zagledala, je jecnila in jim odhitela naproti; vsi so jecnili od osuplosti / ekspr. vrata so jecnila ∙ ekspr. moj bog, je jecnil rekel s sunkovitim, tišjim glasom
  13.      jéča  -e ž (ẹ́) 1. nav. ekspr. prostor za osebe, ki jim je odvzeta prostost; zapor: okupatorji so napolnili ječe z nedolžnimi ljudmi; vlačili so jih po ječah in taboriščih; fašistične ječe / bati se ječe; pren. zbežati iz ječe civilizacije ∙ ekspr. vreči, vtakniti koga v ječo zapreti ga; ekspr. Avstrijo so imenovali ječo narodov državo, v kateri so nekateri narodi zatirani 2. nekdaj navadno zelo neudoben prostor za osebe, ki jim je odvzeta prostost, zlasti v gradovih: ogledati si ječe; pobegniti, rešiti se iz ječe; dve leti je bil v ječi 3. jur., do 1930 prostostna kazen za hudodelstva: obsoditi koga na več let ječe / težka ječa; trdnjavska ječa v nekaterih deželah, nekdaj kazen za velika hudodelstva
  14.      ječáj  -a m () enakomeren, slaboten, bolečino izražajoč glas: tu in tam se je slišal ječaj / ječaj žensk ječanje
  15.      ječánje  -a s () glagolnik od ječati: iz sobe se je slišalo milo, tiho ječanje; ječanje pretepenih tovarišev / ječanje dvigal, lesa pod nogami
  16.      ječár  -ja m (á) nekdaj kdor pazi na osebe, ki jim je odvzeta prostost, in jih oskrbuje: podkupiti ječarja; grajski ječar / ekspr. ječarji so odprli vse celice, prihajala je svoboda pazniki
  17.      ječaríca  -e ž (í) nekdaj ženska, ki pazi na osebe, ki jim je odvzeta prostost, in jih oskrbuje: pridobiti si naklonjenost ječarice
  18.      ječárka  -e ž (á) nekdaj ženska, ki pazi na osebe, ki jim je odvzeta prostost, in jih oskrbuje: siva ječarka
  19.      ječárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na ječarje: ječarska samovolja / ječarska služba
  20.      ječáti  -ím nedov., jéči in jêči; jéčal in jêčal (á í) 1. dajati enakomerne, slabotne, bolečino izražajoče glasove: bolnik je vso noč stokal in ječal; ječal je v spanju; milo, žalostno ječati; pren. duša ječi od žalosti ∙ ekspr. zgrudila se je in ječala: odpustite mi govorila s slabotnim, žalostnim glasom // ekspr. dajati ječanju podobne glasove: kostanji so ječali v burji; plesali so, da je pod ječal pod nogami // ekspr. ječeč se premikati: vozovi ječijo v breg / veter ječi skozi gozd 2. ekspr., v zvezi s pod, v biti v neugodnem položaju, trpeti: dežela ječi pod težo imperialistične vojne; ječati pod tujim jarmom, v suženjstvu ječé: vrata so se ječe odprla; nekaj brezobličnega se je ječe zvijalo pod odejo ječèč -éča -e: ranjeni pes je ječeč ležal v grmu; ječeči glasovi; v burji ječeči macesni
  21.      ječàv  -áva -o prid. ( á) 1. ki (rad) ječi: ječav bolnik; ekspr. odrinil je ječavo leso 2. nar. gorenjsko, ekspr. tožeč, tarnajoč: kaj bi takole ječavo revše
  22.      ječávec  -vca m () nar. gorenjsko, ekspr. kdor (rad) toži, tarna, zlasti zaradi bolezni: nadležni ječavci
  23.      jéčen  -čna -o (ẹ̑) pridevnik od ječa: ječna vrata
  24.      jêčmen  -éna mẹ́) 1. kulturna rastlina, katere klas je sestavljen iz enocvetnih klaskov, ali njeno seme: mlatiti, sejati, žeti ječmen; mleti, phati ječmen; pražiti ječmen za kavo / jari, ozimni ječmen 2. gnojno vnetje lojnic v veki: dela se mu ječmen; imeti ječmen ◊ agr. dvovrstni ječmen dvovrstnik; goli ječmen ki se pri mlačvi izlušči iz pleve; bot. mišji ječmen trava z resastimi klaski, ki raste na nerodovitnih tleh, Hordeum murinum; etn. žeti ječmen po ljudskem verovanju zdraviti ječmen (v veki) z izgovarjanjem besed »ječmen žanjem« in s posnemanjem kretenj pri žetvi
  25.      ječménček  -čka m (ẹ̑) nav. ekspr. 1. ješprenj: oprati, zakuhati ječmenček / ni marala jesti ječmenčka 2. gnojno vnetje lojnic v veki; ječmen: dela se mu ječmenček

   910 935 960 985 1.010 1.035 1.060 1.085 1.110 1.135  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA