Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

23 (976-1.000)



  1.      izračún  -a m () 1. glagolnik od izračunati: izračun amortizacije, davka, stroškov / publ. ekonomski izračun ekonomski račun 2. nav. mn., publ. rezultat računanja: izračuni kažejo, da je ta način gradnje najcenejši; po prvih izračunih je turistična sezona uspešna / izračun ni pravilen, ker so v formulo vstavljeni napačni podatki
  2.      izračúnanje  -a s () glagolnik od izračunati: izračunanje cene, obresti / izračunanje ploščine, prostornine
  3.      izračúnati  -am tudi zračúnati -am dov. () 1. z računanjem ugotoviti, določiti: izračunati hitrost vožnje; izračunati obresti; izračunal je, kdaj se bo komet najbolj približal zemlji / izračunati na pamet, prste, z računalom // redko ugotoviti, določiti sploh: izračunali so, da imajo še dovolj časa do odhoda vlaka; hitro si je izračunal, da ga lahko reši le beg 2. končati računsko operacijo: dijak je nalogo pravilno začel, ni je pa izračunal ◊ geom. izračunati ploščino trikotnika; mat. izračunati enačbo izračúnan tudi zračúnan -a -o: izračunani stroški; izračunana višina
  4.      izračunávanje  -a s () glagolnik od izračunavati: izračunavanje dohodka, obresti / izračunavanje prostornine
  5.      izračunávati  -am tudi zračunávati -am nedov. () z računanjem ugotavljati, določati: izračunavati cene, davke, obresti; izračunavati in napovedovati lunine mrke
  6.      izračúniti  -im dov.) zastar. izračunati: izračuniti brez napake
  7.      izračunljív  -a -o prid. ( í) ki se da izračunati: izračunljiv čas; lahko izračunljiva naloga / uspeh ni izračunljiv v denarju
  8.      ízraelski  in izraélski -a -o prid. (; ẹ̑) nanašajoč se na (biblijske) Izraelce ali Izrael: izraelski kralji / spopad izraelskih in egiptovskih čet / izraelska država
  9.      izragljáti  -ám in zragljáti -ám dov.) slabš. nepremišljeno reči, povedati: glej, da ne boš tega izragljal izragljáti se in zragljáti se reči, povedati vse, do konca: ženska se je izragljala
  10.      izrájati se  -am se nedov. (á) 1. biol. spreminjati se na slabše glede na organ, organizem ali vrsto organizmov: rastlina, živalska vrsta se izraja; nekatera ljudstva so se izrajala in propadala 2. spreminjati se na slabše sploh: ideja se izraja v doktrino
  11.      izranžírati  -am dov. () žarg., žel. dati, izločiti iz prometa: izranžirali so nekaj vagonov izranžíran -a -o: izranžirano vozilo / ekspr. to so stari, izranžirani ljudje
  12.      izráslek  -a [lǝk] m () redko izrastek: izraslek na drevesu
  13.      izrástek  -tka m () 1. kar zraste, požene na čem: porezati nepotrebne izrastke na deblu; dlakast, kožnat, nitast, roževinast izrastek; kljunu podoben izrastek; pren. Karavanke segajo s svojimi izrastki še daleč v ravnino ♦ biol. izrastki živčnih celic // kar bolezensko, nenormalno zraste na čem: odstraniti izrastke na koži, rastlini 2. ekspr. (škodljiva) posledica: sedanje stanje je izrastek gospodarske, socialne in duhovne zaostalosti
  14.      izrásti  -rástem in -rásem dov., izráščen (á) rastoč priti iz česa: izrasti iz kosti, kože / dve smreki sta izrastli iz ene korenine pognali, zrasli; pren., knjiž. Prešernova poezija je izrastla iz domačih tal; prim. zrasti
  15.      izrastlína  in izraslína -e ž (í) kar bolezensko, nenormalno zraste na čem: izrastlina na drevesu; bolečine zaradi izrastlin na hrbtu ♦ med. artritična izrastlina
  16.      izravnálen  -lna -o prid. () namenjen za izravnavo, izravnavanje: izravnalna naprava / za izravnavo neravnega poda uporabljamo izravnalne mase ♦ ekon. izravnalni sklad sklad, ki omogoča izravnavanje cen na domačem tržišču s cenami na tujem tržišču
  17.      izravnálnik  -a m () obrt. priprava za izravnavanje navadno z malto ometane površine: zidarski izravnalnik ◊ grad. vodnjaku podobna posoda pri hidroelektrarni za izravnavanje pritiska pri hipni spremembi dotoka vode k turbini
  18.      izravnánje  tudi zravnánje -a s () glagolnik od izravnati: izravnanje tal / izravnanje krivine / izravnanje plačilne bilance; prim. zravnanje
  19.      izravnánost  tudi zravnánost -i ž (á) lastnost, značilnost izravnanega: socialna izravnanost / izravnanost tekmovalcev / za orkester je značilna izravnanost instrumentov
  20.      izravnáti  -ám tudi zravnáti -ám dov.) 1. narediti ravno: izravnati površino, tla 2. povzročiti, da kaj preneha obstajati: izravnati grob, ovinke / izravnati nasprotja, neskladnosti, razlike 3. povzročiti, da je kaj v ravnovesju: izravnati tehtnico / izravnati uvoz in izvoz 4. knjiž. narediti kaj enako, enakovredno čemu drugemu: umetnik je namenoma izravnal vse elemente na sliki / izravnati rezultate izenačiti; vzgoja se ne sme izravnati s propagando ● ekspr. bombni napadi so izravnali mesto z zemljo popolnoma so ga porušili; publ. zamude ni bilo mogoče izravnati nadomestitimat. izravnati izpustiti, uničiti enaka člena na obeh straneh enačbe; tisk. izravnati kliše s podlago ga naravnati na predpisano višino izravnán tudi zravnán -a -o: izravnan grob; tekmovalci so izravnani; izravnana plačilna bilanca; izravnana tla; nasprotja so izravnana; prim. zravnati
  21.      izravnáva  tudi zravnáva -e ž () glagolnik od izravnati: izravnava površine / izravnava ovinka / izravnava nesoglasij, socialnih razlik / utež za izravnavo tehtnice
  22.      izravnávanje  tudi zravnávanje -a s () glagolnik od izravnavati: izravnavanje tal / izravnavanje ovinkov / izravnavanje nesoglasij, razrednih razlik / izravnavanje uvoza in izvoza / tendence po izravnavanju plač
  23.      izravnávati  -am tudi zravnávati -am nedov. () 1. delati ravno: izravnavati površino, tla 2. povzročati, da kaj preneha obstajati: izravnavati ovinke / izravnavati nesoglasja, razlike; konflikti se izravnavajo 3. povzročati, da je kaj v ravnovesju: vztrajnik izravnava tek motorja / izravnavati uvoz in izvoz ♦ ekon. izravnavati plačilno bilanco 4. knjiž. delati kaj enako, enakovredno čemu drugemu: izravnavati posamezne elemente v umetniškem delu; izravnavati plače; prim. zravnavati
  24.      izravnotéženost  -i ž (ẹ̑) knjiž. lastnost, značilnost izravnoteženega: duševna izravnoteženost
  25.      izravnotéžiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. spraviti iz ravnotežja: nepričakovani dogodek ga je izravnotežil; razmerje med starši in otrokom se je izravnotežilo izravnotéžen -a -o: izravnotežena duševnost

   851 876 901 926 951 976 1.001 1.026 1.051 1.076  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA