Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
23 (626-650)
- imperialístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na imperialiste ali imperializem: imperialistični cilji; obramba imperialističnih interesov; imperialistična razdelitev sveta / imperialistična politika / imperialistični stadij kapitalizma / nasprotja med imperialističnimi državami / imperialistične vojne ♪
- índeksen -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na indeks: indeksni podatki; indeksne številke / indeksno dopolnilo knjige / vpisovati predavanja v indeksno knjižico indeks ♪
- infanteríja -e ž (ȋ) zastar. pehota: napadla je infanterija; motorizirana infanterija / vojake je služil pri infanteriji ♪
- infárkt -a m (ȃ) med. naglo odmrtje tkiva zaradi zamašitve arterije: dobiti, zdraviti infarkt / pljučni, srčni infarkt ♪
- infékcija -e ž (ẹ́) vdor bolezenskih mikrobov v organizem; okužba, okužitev: po operaciji je prišlo do infekcije; nevarnost infekcije; biti odporen proti infekciji; pren., ekspr. psihična infekcija // bolezensko stanje po tem vdoru: infekcijo je prebolel nevede ◊ med. kapljična infekcija ki jo povzročajo kapljice pri kašljanju, kihanju, govorjenju; kontaktna infekcija z dotikom; latentna infekcija ♪
- infekcíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na infekcijo, nalezljiv: infekcijske bolezni / infekcijski oddelek; infekcijska klinika; sam.: pog. zdaj se zdravi na infekcijski na infekcijski kliniki ♪
- infekciózen -zna -o prid. (ọ̑) med. ki lahko okuži, kužljiv: infekciozen bolnik / infekciozna bolezen, snov ♪
- infekcióznost -i ž (ọ̑) med. lastnost infekcioznega človeka: bolnika so izolirali zaradi njegove infekcioznosti / infekcioznost snovi ♪
- infektíven -vna -o prid. (ȋ) med. ki lahko okuži, kužljiv: infektivna ličinka / infektivna bolezen ♪
- infektológ -a m (ọ̑) zdravnik specialist za infekcijske bolezni: bolnika je pregledal tudi infektolog ♪
- inferióren -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. 1. ki ima manjše telesne ali umske sposobnosti; manjvreden: med njimi se je čutil inferiornega; imeli so jih za inferiorno generacijo / inferiorni občutek manjvrednostni občutek, občutek manjvrednosti 2. ki je nižje, manj kakovostne vrste: umetniško inferiorna literatura ♪
- inferiórnost -i ž (ọ̑) knjiž. manjvrednost: ob njem se je zavedal svoje intelektualne inferiornosti / občutek inferiornosti / šef mu nikoli ni dal čutiti njegove inferiornosti podrejenosti ♪
- infernálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. peklenski, satanski: popadel ga je infernalen maščevalni bes; to je naravnost infernalna zloba / infernalno razdejanje / infernalna ženska ♪
- inkasírati -am dov. in nedov. (ȋ) zastar. dobiti, izterjati denar za določeno storitev, preskrbovanje s čim: inkasirati (za) stanarino // dobiti, prejeti: ta dan so inkasirali več milijonov dinarjev ♪
- institucionálen tudi inštitucionálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na institucijo: institucionalna ureditev družbe / institucionalna rešitev vprašanja; institucionalne sile, spremembe / institucionalno družbeno samoupravljanje institucionálno tudi inštitucionálno prisl.: institucionalno določiti, predpisati ♪
- inteligêntka in inteligéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska, ki opravlja umsko delo ali je z izobrazbo usposobljena zanj, izobraženka: inteligentke so bile o stvari drugačnega mnenja ♪
- interprét -a m (ẹ̑) 1. kdor dela, povzroča, da se dojame, spozna pomen, vsebina česa; razlagalec, tolmač: nekatere pesmi so delale interpretom velike težave; objektiven interpret; naloga interpretov / izviren interpret Puškina 2. kdor umetniško poustvarja a) dramske like, igralec: gledalci so zlasti občudovali interpreta Hamleta / interpreti Cankarjeve dramatike; ta umetnik je eden najboljših interpretov Shakespeara b) glasbeno delo, izvajalec: vokalni interpreti; interpreti zabavne glasbe ♪
- inventíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. iznajdljiv, domiseln: inventiven in ustvarjalen avtor / pesnikovi motiviki manjka inventivne širine / inventivni glasbeni dosežki; film je režijsko zelo inventiven inventívno prisl.: inventivno zasnovano delo ♪
- iskáteljski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na iskatelje: vse njegovo iskateljsko prizadevanje po arhivih je bilo brez uspeha / novela razkriva pisateljevega iskateljskega duha; iskateljska poezija ♪
- itêrbij -a m (é) kem. redka kovina sive barve, element Yb ♪
- izboríti -ím dov., izbóril (ȋ í) publ. izbojevati: izboriti svobodo, zmago / izboriti pravico; izboriti si dovoljenje / ekspedicija si je morala izboriti pot skozi gorato deželo ♪
- izdajálski -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na izdajalce: izdajalsko dejanje, delovanje / izdajalski napad na državo / izdajalska politika, propaganda 2. ekspr. ki kaže, odkriva to, kar se ne želi kazati, odkriti: izdajalska rdečica na obrazu / izdajalski dim nad gozdom jih je privedel do njegovega skrivališča ♪
- izgínjati -am in zgínjati -am nedov. (í) 1. z manjšanjem obsega, intenzivnosti postajati manj viden, manj opazen: barve bledijo in izginjajo / voda s poplavljenega področja izginja / ekspr. tla kar izginjajo pod nesnago // s prislovnim določilom z oddaljevanjem postajati manj viden: letalo izginja za oblaki / cesta izginja v megli 2. približevati se koncu obstajanja: napetost, strah polagoma izginja / razlike v gledanju izginjajo // z zmanjševanjem rabe, uporabe približevati se koncu obstajanja: stare besede izginjajo; nekateri običaji izginjajo 3. nav. ekspr. zapuščati prostor, kraj, navadno naskrivaj: za cele dneve je izginjal 4. nav. 3. os., evfem. biti večkrat ukraden, vzet: opazili so, da izginja les iz skladišča izginjajóč in zginjajóč -a -e: izginjajoči običaji ♪
- izgladnèl in izgladnél -éla -o [eu̯] prid. (ȅ ẹ́; ẹ̑ ẹ́) star. sestradan: izgladneli otroci ♪
- izgladováti -újem dov. (á ȗ) knjiž. 1. izstradati, sestradati: ujetnike so izgladovali 2. izlačniti: hoja jih je izgladovala izgladován -a -o: mršavi in izgladovani konji ♪
501 526 551 576 601 626 651 676 701 726