Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
23 (3.599-3.623)
- voják -a m (á) 1. pripadnik vojske: vojak straži, strelja; raniti vojaka; ameriški, sovjetski vojak; pogumen vojak / najemniški vojak v nekaterih državah ki za plačilo opravlja dejavnosti v vojski; poklicni vojak; pren., ekspr. vojak revolucije // pripadnik vojske brez čina: ni oficir, ampak vojak / navadni vojak 2. kdor opravlja določen čas trajajoče obvezne dejavnosti v vojski: njen sin je vojak; zaradi srčne napake ni bil vojak / potrdili so ga za vojaka // mn., s predlogom opravljanje določen čas trajajoče obvezne dejavnosti v vojski: priti, vrniti se od vojakov / vpoklicati k vojakom; biti pri vojakih ♪
- vojákinja -e ž (á) ženska oblika od vojak: vojakinje so se udeležile vojaške parade ♪
- volítev -tve ž (ȋ) 1. nav. mn. organizirano izražanje svoje odločitve o kandidatu a) za določeno funkcijo, nalogo: udeležiti se volitev; zmagati na volitvah, pri volitvah; volitve delegatov, odbora, predsednika; volitve v skupščino; izid, razpis volitev / iti na volitve / občinske, skupščinske volitve b) za določen naslov: volitve akademikov; volitve univerzitetnega profesorja 2. star. izbira: volitev med dvema možnostma ◊ jur. nadomestne volitve zaradi izjemne, neredne izpraznitve mandatnega mesta; neposredne, posredne volitve ♪
- voščílnica -e ž (ȋ) vizitka, razglednica za pisanje voščil: kupiti voščilnice; podpisati se na voščilnico; barvne, tiskane voščilnice / božična, novoletna voščilnica // redko voščilo na taki vizitki, razglednici: napisati, sestaviti voščilnico ♪
- vpádnik -a m (ȃ) 1. mont. prostor v rudniku, izkopan med dvema horizontoma poševno navzdol: zgraditi glavni vpadnik; nesreča se je zgodila v vpadniku; vpadniki in nadkopi 2. ekspr. kdor nepričakovano, nenapovedano kam pride, navadno nezaželen: na sestanku je bilo tudi nekaj vpadnikov ♪
- vpràv prisl. (ȁ) star. 1. prav, zelo: zdela se mu je vprav lepa / vprav hitro napredovati / vse je vprav očarala 2. prav, ravno: vprav izobrazba lahko prinese največ dobrega / sedel je vprav na vrhu / vprav tedaj se je ozrla / v vezniški rabi zalotili so ga, vprav ko je odprl blagajno 3. ravno, ravnokar: to je knjiga, ki sem jo vprav prebral; začelo se je vprav daniti ♪
- vratína -e ž (í) vratovina: kupiti gnjat in vratino / suha vratina ♪
- vremenoslóvje -a s (ọ̑) veda o vremenu: ukvarjati se z vremenoslovjem ♪
- vrisováti -újem nedov. (á ȗ) 1. s potegovanjem z ostrim, koničastim predmetom delati kaj v kaj: vrisovati znamenja v glinene ploščice 2. z risanjem delati čemu v notranjosti kaj: vrisovati krogom znamenja // z risanjem delati kaj na kaj: na prazna mesta v besedilu vrisovati puščice 3. z risanjem določenih črt, znamenj delati, da pride kaj v kaj narisanega, s črtami oblikovanega: vrisovati podatke v grafikon / vrisovati na zemljevid položaje ladje, smeri pohoda ♪
- vrtáčast -a -o prid. (á) 1. podoben vrtači: vrtačasta globel 2. poln vrtač: vrtačast svet ♪
- vrvnják -a m (á) navt. prostor za shranjevanje vrvi, navadno na premcu ♪
- vseljív -a -o prid. (ȋ í) v katerega se je mogoče vseliti: vseljiva hiša; stanovanje bo vseljivo jeseni ♪
- vsèmôčen -čna -o prid. (ȅ-ó) ki vse zmore: vsemočna narava / vsemočna volja // ekspr. ki ima zelo veliko oblast, moč: vsemočna birokracija ∙ ekspr. vsemočna radovednost zelo velika ♪
- vsemóder -dra -o prid. (ọ́) knjiž. zelo moder: vsemodri učenci / iron. vsemodra birokracija ♪
- vsèmodróst -i ž (ȅ-ọ̑) knjiž. velika modrost: presenetil jih je s svojo vsemodrostjo / iron. vsemodrost mladine ♪
- vsèmogòč tudi vsèmogóč -óča -e prid. (ȅ-ȍ ȅ-ọ́; ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́) 1. ves mogoči: na razvoj vplivajo vsemogoči dejavniki; pri nas so vsemogoči ljudje; soba je bila natrpana z vsemogočo šaro 2. star. vsemogočen: vsemogoči oblastniki ♪
- vsemogóčen -čna -o prid. (ọ́ ọ̄) ki vse more, zmore: nobeden ni vsemogočen / vsemogočna ljubezen / v krščanstvu vsemogočni Bog // ekspr. ki ima zelo veliko oblast, moč: vsemogočni gospodar, vladar / vsemogočni zakoni / njegov nauk je postal vsemogočen zelo vpliven, upoštevan ♪
- vsemogóčnež -a m (ọ̑) ekspr. kdor ima zelo veliko oblast, moč: bil je tiran in vsemogočnež ♪
- vsemogóčnost -i ž (ọ́) lastnost, značilnost vsemogočnega: pripisovati človeku vsemogočnost / ekspr. vsemogočnost ideje, volje zelo velika moč ♦ rel. božja vsemogočnost // ekspr. zelo velika oblast, moč: vsemogočnost države, oblastnikov ♪
- vsèmóžen -žna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) 1. redko ves mogoči: vsemožni ljudje 2. zastar. vsemogočen: vsemožen vladar ♪
- vsènaokóli in vsè naokóli prisl. (ȅ-ọ̑) povsod okoli: vsenaokoli leži ravnina; vsenaokoli so odmevale eksplozije; vsenaokoli so zasadili cvetje; vsenaokoli je zavladal molk / njihov sloves se je razširil vsenaokoli na vse strani; prim. naokoli ♪
- vsènaokróg in vsè naokróg prisl. (ȅ-ọ̑) povsod okrog: vsenaokrog so smučišča; vsenaokrog se razprostirajo gozdovi; vsenaokrog je vladala tišina; prim. naokrog ♪
- vsevídec -dca m (ȋ) knjiž. kdor vse vidi, opazi: skriti se vsevidcem ♪
- všívek -vka m (ȋ) všitek: izrezati, zašiti všivke ♪
- vúzmenka -e ž (ū) nar. vzhodno kres na veliko soboto zvečer ali velikonočno nedeljo zjutraj: zakuriti vuzmenko ♪
3.474 3.499 3.524 3.549 3.574 3.599 3.624 3.649 3.674 3.699