Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

23 (3.576-3.600)


  1.      veterán  -a m (ȃ) 1. star, doslužen vojak: veterani iz druge, prve svetovne vojne; društvo veteranov / vojni veterani ♦ zgod. starorimski vojak, ki je po odsluženju vojaške službe dobil denarno odpravnino ali zemljišče in državljanske pravice 2. s prilastkom starejši in izkušen delavec na določenem področju: gledališki, smučarski veterani; veteran vesoljskih poletov ♪
  2.      veteránec  -nca m (ȃ) star. veteran: vojaške parade so se udeležili tudi veteranci ♪
  3.      veteránka  -e ž (ȃ) ženska oblika od veteran: športna veteranka ♪
  4.      veteránski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na veterane: veteransko društvo / veteranske zgodbe / veteranski generali ♪
  5.      veterína  -e ž (í) 1. veda o boleznih, zdravstvenem varstvu živali in o neoporečnosti živil živalskega izvora, živinozdravstvo: študirati veterino 2. pog. veterinarska fakulteta: študent veterine ♪
  6.      vezívka  -e ž (ȋ) vrtn. poletna solata z valjasto glavo: vezivka in rezivka ♪
  7.      vidovít  -a -o prid. (ȋ) knjiž. jasnoviden: vidovit človek / Cankarjeve vidovite črtice ♪
  8.      vikúnja  -e ž (ú) zool. južnoameriška divja žival z mehko volnato dlako, Lama vicugna: volna vikunje ♪
  9.      violončélo  -a m (ẹ̑) muz. večje, violini podobno glasbilo z nižje ležečim tonskim obsegom: igrati (na) violončelo; zvoki violončela; skladba za violončelo / učiti, vaditi violončelo igranje tega glasbila ♪
  10.      višáj  -a m (ȃ) muz. znak za zvišanje tona za pol tona: napisati višaj ♪
  11.      vizuálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vid, viden: vizualni vtis; vizualna predstava; vizualno zaznavanje / vizualni občutek / vizualni učni pripomočki; vizualni učinki / vizualni svet / prikazati kaj z vizualnimi sredstvi / vizualni tip človeka tip človeka, ki si zlasti dobro zapomni to, kar vidi ◊ aer. vizualno letenje letenje, pri katerem pilot ves čas vidi zemljo in se orientira po objektih na njej; lit. vizualna poezija poezija, ki se izraža z likovno podobo grafičnih znakov in njihove razporeditve vizuálno prisl.: vizualno predstaviti, upodobiti ♪
  12.      vladálec  -lca [tudi u̯c] m (ȃ) zastar. vladar: pravičen vladalec ♪
  13.      vložljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da vložiti: plašč z vložljivo toplo podlogo ♪
  14.      vodenoglávost  -i ž (á) med. čezmerno nabiranje tekočine v lobanjski votlini: otrok je umrl zaradi vodenoglavosti ♪
  15.      vohávs  -a m (ȃ) star. vohun: skriti se policijskim vohavsom ♪
  16.      vohúniti  -im nedov. (ú ȗ) s prikritim poizvedovanjem, iskanjem prizadevati si priti do zaupnih gospodarskih, vojaških podatkov in jih posredovati tuji osebi, državi: začel je vohuniti; vohuniti za konkurenčno podjetje // ekspr. s prikritim poizvedovanjem, iskanjem prizadevati si priti do podatkov o delovanju, življenju koga: tu nima kaj delati, samo vohuni; vohuniti po hiši; žena vohuni za njim ♪
  17.      vohúnjenje  -a s (ū) glagolnik od vohuniti: obsoditi koga zaradi vohunjenja; vohunjenje za tujo državo / industrijsko, vojaško vohunjenje ♪
  18.      vohúnka  -e ž (ȗ) ženska oblika od vohun: vedeli so, da je vohunka; zasliševati vohunko ♪
  19.      vohúnski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na vohune: vohunska dejavnost / vohunska mreža; vohunska organizacija / vohunski satelit ♪
  20.      vohúnstvo  -a s (ȗ) dejavnost vohunov: obtožiti koga vohunstva; ukvarjati se z vohunstvom / gospodarsko, industrijsko, vojaško, znanstveno vohunstvo ♪
  21.      vòj  vôja in vój -a m (ȍ ó; ọ̑) zastar. manjša vojaška enota: voji so se razbežali po gozdu; poveljnik voja ● zastar. izbrali so ga za svojega voja vodjo, poveljnika ♪
  22.      vojáček  -čka m (á) ekspr. manjšalnica od vojak: vojaček straži; slaboten vojaček ♪
  23.      vojáčiti  -im nedov. (á ȃ) knjiž. biti vojak, služiti vojaški rok: več let vojačiti ♪
  24.      voják  -a m (á) 1. pripadnik vojske: vojak straži, strelja; raniti vojaka; ameriški, sovjetski vojak; pogumen vojak / najemniški vojak v nekaterih državah ki za plačilo opravlja dejavnosti v vojski; poklicni vojak; pren., ekspr. vojak revolucije // pripadnik vojske brez čina: ni oficir, ampak vojak / navadni vojak 2. kdor opravlja določen čas trajajoče obvezne dejavnosti v vojski: njen sin je vojak; zaradi srčne napake ni bil vojak / potrdili so ga za vojaka // mn., s predlogom opravljanje določen čas trajajoče obvezne dejavnosti v vojski: priti, vrniti se od vojakov / vpoklicati k vojakom; biti pri vojakih ♪
  25.      vojákinja  -e ž (á) ženska oblika od vojak: vojakinje so se udeležile vojaške parade ♪

   3.451 3.476 3.501 3.526 3.551 3.576 3.601 3.626 3.651 3.676  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA