Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

23 (3.401-3.425)



  1.      trikótast 1 -a -o prid. (ọ̄) ki ima obliko trikota: trikotasto znamenje / trikotasti zobje ♦ anat. trikotasta mišica trikotna mišica
  2.      trípŕsten  -tna -o prid. (-) ki ima tri prste: invalid s triprstno roko / triprstne delovne rokavice delovne rokavice s prostim palcem in kazalcem
  3.      trmoglávost  -i ž (ā) lastnost trmoglavega človeka: zaradi trmoglavosti ni hotel poklicati zdravnika; brezobzirna, nesmiselna trmoglavost; samovoljnost in trmoglavost
  4.      trojáča  -e ž (á) nekdaj avstrijski novec za tri solde, krajcarje ali vinarje: plačati s trojačo; srebrna trojača
  5.      trósen  -sna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na tros: trosna plast / trosni list list, na katerem se razvijejo trosovniki; trosni podstavek celica gliv, ki nosi na vrhu trose
  6.      tŕsten  -tna -o prid. () nanašajoč se na trst: trstno stebelce / trstni stoli ◊ agr. trstni sladkor; etn. trstna piščal trstenke; muz. glasbila s trstnimi jezički; zool. trstni strnad manjša ptica pevka z rjavo progastim hrbtom, črno glavo in grlom, Emberiza schoeniclus
  7.      tŕžnost  -i ž () lastnost, značilnost tržnega: načela tržnosti / tržnost gospodarstva / upoštevati tržnost pri pridelovanju pšenice možnost prodaje
  8.      túlipovec  -vca m () vrtn. visoko okrasno drevo z velikimi zelenkasto rumenimi cveti, Liriodendron tulipifera: cvetoči tulipovci; platane in tulipovci
  9.      turn  ipd. gl. turen ipd.
  10.      ubégniti  -em dov., tudi ubegníte; tudi ubegníla (ẹ́ ẹ̑) zastar. pobegniti: poskušati ubegniti / ubegniti nevarnosti umakniti se pred njo, se ji izmakniti
  11.      ubesedováti  -újem nedov.) knjiž. izražati z besedami: ubesedovati dogodke
  12.      ubežáti  -ím dov., ubéži; ubéžal tudi ubêžal (á í) 1. z begom se umakniti pred kom, izmakniti se komu: ubežati sovražniku / ubežati pred zasledovalci // ekspr. umakniti se pred čim, izmakniti se čemu: ubežati kazni / ubežati usodi / za las je ubežal smrti 2. star. pobegniti, zbežati: obljubil je, da ne bo poskušal ubežati; ubežati od doma / pes se je strgal z verige in ubežal ušel; ubežati od vojakov dezertirati
  13.      ubéžen  -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. nanašajoč se na beg, pobeg: ubežni nameni / ubežni rovi v brlogu // star. pobegel: ubežni vojak; ubežna skupina ◊ astr. ubežna hitrost hitrost, ki jo mora dobiti telo, da premaga privlačno silo nebesnega telesa; mat. ubežna ravnina s projekcijsko ravnino vzporedna ravnina skozi projekcijsko središče
  14.      ubéžnica  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od ubežnik: ujeti ubežnico; ubežnica iz vzgojnega doma
  15.      ubéžnik  -a m (ẹ̑) kdor ubeži, pobegne: zasledovati ubežnika; ubežnik iz zapora / knjiž., redko politični ubežnik politični begunec; vojaški ubežnik dezerter
  16.      ubéžniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ubežnike: ubežniška skupina / knjiž., redko ubežniška vlada begunska vlada
  17.      ubéžništvo  -a s (ẹ̑) dezerterstvo: na fronti se je širilo ubežništvo / kaznovati ubežništvo s smrtjo
  18.      ubijáč  -a m (á) 1. priprava za ubijanje z udarcem: imeti v roki, žepu ubijač; ubiti ribo z ubijačem; lesen, železen ubijač 2. zastar. ubijalec: kaznovati ubijača
  19.      ubijálec  -lca [c] m () 1. kdor ubije človeka: najti, ujeti ubijalca; morilci in ubijalci / bolezenski ubijalec; ubijalec iz ljubosumnosti 2. ekspr. kdor povzroči, da kdo izgubi kaj duševnega: on je ubijalec najine ljubezni
  20.      ubijálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na ubijanje: ubijalna sla / ubijalno orožje
  21.      učílen  -lna -o prid. () star. účen: učilni prostori / učilna vloga univerze
  22.      udobíti  -ím dov., udóbil ( í) nar. dobiti, pridobiti: izkupiček, ki ga udobijo za pridelke / udobiti mir, pravico
  23.      uglédnik  -a m (ẹ̑) ekspr. ugleden človek: prirediti sprejem za uglednike; občinski ugledniki
  24.      uistosmerítev  -tve ž () glagolnik od uistosmeriti: uistosmeritev prizadevanj
  25.      ukoreníniti se  -im se dov.) 1. pognati korenine v zemljo: potaknjenec se je že ukoreninil; presajena rastlina se najlažje ukorenini spomladi; stoji tukaj, kot da se je ukoreninil dolgo časa; vztrajno 2. ekspr. postati notranje, čustveno tesno povezan s čim: nikjer se ni mogel ukoreniniti; v novem okolju se je ukoreninil vživel, počutil doma / težko je odpraviti napake, predsodke, ki se ukoreninijo v ljudeh; v njem se je ukoreninilo nezaupanje / to prepričanje se mu je ukoreninilo v zavest ukoreníniti narediti, povzročiti, da kaj požene korenine v zemljo: ukoreniniti nageljnove vršičke ukorenínjen -a -o: ukoreninjeni potaknjenec; biti ukoreninjen v svoji domovini; ukoreninjene navade, vraže; to je bilo že ukoreninjeno v njegovem značaju

   3.276 3.301 3.326 3.351 3.376 3.401 3.426 3.451 3.476 3.501  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA