Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

23 (3.299-3.323)


  1.      súperlativ  -a m (ȗ) 1. lingv. oblika, ki izraža najvišjo mero tega, kar je osnovni pomen pridevnika ali prislova; presežnik: najboljši je superlativ od dober; komparativ in superlativ 2. nav. mn., ekspr. beseda, ki izraža veliko hvalo, pohvalo: v poročilu uporablja same superlative; opisati s superlativi / govoriti o kom v samih superlativih zelo ga hvaliti ♪
  2.      suválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na suvanje: suvalni gib / suvalno in metalno orožje ♪
  3.      svêtel  tudi svetál svêtla -o tudi -ó in svètel -tla -o [ǝu̯; druga oblika vǝt] prid., svetléjši (é ȃ é; ǝ̀) 1. po stopnji barvne izrazitosti podoben navadni, dnevni svetlobi: stene so iz svetlega lesa, strop pa iz temnega; svetli oblaki; okvir za sliko je preveč svetel; svetla lisa, ploskev / svetli lasje; žival s svetlo dlako; kupila je svetlo pohištvo / svetle kovine; svetla omaka; svetlo pivo / pesn. svetle daljave / letos so moderne svetle barve 2. ki odbija razmeroma veliko svetlobe: svetli lakasti čevlji; svetli kovanci; svetla gladina vode; rezilo je bilo svetlo / svetle kapljice znoja; ekspr. svetle solze 3. ki oddaja močno svetlobo, ima močen sijaj: svetel plamen; mesec je bil to noč zelo svetel; svetla luč; svetla zvezda / svetla zarja 4. v katerem je veliko svetlobe: svetli hodniki, prostori; soba je svetla in zračna / svetel dan; noč je bila svetla / svetel gozd z bujno podrastjo 5. ekspr. za človeka zelo prijeten: tedaj so se zanj začeli svetli dnevi; svetli trenutki življenja; svetlo doživetje / svetli spomini; svetle misli, sanje // ki vsebuje kaj lepega, dobrega, ugodnega: verovati v svetlo prihodnost; njegovo otroštvo je bilo svetlo / sončno svetla poezija // z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: svetla vera; svetlo upanje 6. nav. ekspr. zelo pozitiven, posnemanja vreden: svetel lik, zgled / svetli cilji / to je eno najsvetlejših imen tistega časa / svetla ljubezen do domovine velika / svetla beseda lepa, spodbudna; svetla tradicija 7. ekspr. pozitivno, ugodno razpoložen: iz dneva v dan je bolj svetel / bil je ves svetel od nje // ki vsebuje, izraža pozitivno, ugodno razpoloženje: svetel smeh / njen obraz je bil svetel in miren // ki izraža navdušenje, občudovanje, zadovoljstvo: pogledala ga je s svetlim pogledom / njihove oči so bile svetle in vlažne od ganjenosti 8. visok, lepo zveneč: svetel glas; svetli toni; kovinsko svetel zvok ● ekspr. bil je že svetel dan, ko se je zbudil zelo pozno se je zbudil; star. uma svetli meč razum, pamet; ekspr. edini svetli žarek v njegovem enoličnem življenju so bila njena pisma edini lepi doživljaji; ekspr. njegovo ime je s svetlimi črkami zapisano v zgodovini je slaven; ekspr. stvar ima svetle in temne strani dobre in slabe; ekspr. v tem času njegova zvezda ni bila več tako svetla kakor prva leta ni bil več tako slaven ◊ agr. svetlo seme podolgovato, zelo gladko seme trave čužke, ki se uporablja za ptičjo krmo; grad. svetla odprtina odprtina, določena z razdaljami med nasproti si stoječimi ploskvami odprtine; psiht. svetli trenutek (duševnega bolnika) trenutek, ko je bolnik popolnoma razsoden, se popolnoma zaveda; tisk. svetla črka tiskarska črka s tankimi potezami svetló tudi svêtlo in svètlo prisl.: svetlo goreti; svetlo pogledati koga; zapel je svetlo in toplo; svetlo pobeljeni prostori / piše se narazen ali skupaj: svetlo moder ali svetlomoder cvet; nosi svetlo siv kostim / v povedni rabi: postalo je svetlo; svetlo mu je pri duši; bilo je svetlo kot podnevi ∙ ekspr. to bo svetlo pogledal, ko bo izvedel bo zelo začuden ♦ zool. svetlo rdeči ara velika svetlo rdeča papiga z dolgim repom, Ara macao svêtli in svètli -a -o sam.: vse svetlo v njem je ugasnilo; nekaj svetlega, otroškega je v njem; star. knjigo na svetlo dati izdati, objaviti; stopiti na svetlo; oblačiti se v svetlo; odšli so še ob svetlem ko je bil še dan ♪
  4.      svetoštéfanski  -a -o prid. (ẹ́) 1. v krščanskem okolju nanašajoč se na praznik svetega Štefana 26. decembra: svetoštefanske šege 2. knjiž. nanašajoč se na ogrskega kralja Štefana I.: svetoštefanska krona / svetoštefansko kraljestvo ogrsko kraljestvo ♪
  5.      svínjka 2 -e ž (í) nar. vzhodno manjšalnica od svinja: enoletna svinjka ♪
  6.      svójta  -e ž (ọ̑) zastar. rodbina, sorodniki: ob rojstnem dnevu starega očeta se je zbrala vsa svojta ● zastar. to je naredila razbojniška svojta drhal, svojat ♪
  7.      šansonjêrka  -e ž (ȇ) ženska oblika od šansonje: popularna francoska šansonjerka ♪
  8.      ščegetljívost  -i [čǝg in čeg] ž (í) lastnost, značilnost ščegetljivega: ščegetljivost kože ♪
  9.      šéf 2 -a m (ẹ̑) nar. vzhodno priprava v obliki cevi za izvlečenje, pretakanje tekočine; natega: stekleni šef ♪
  10.      šest...  ali šést... in šest... prvi del zloženk (ẹ̑) 1. nanašajoč se na število šest: šestdneven, šestmesten 2. za šest večji od vsote desetic, na katere se nanaša: šestintrideset ♪
  11.      šéstdeseti  -a -o štev. (ẹ̑) ki v zapovrstju ustreza številu šestdeset: praznovati šestdeseti rojstni dan; mož v šestdesetem letu ∙ knjiž. šestdeseta [60.] leta devetnajstega stoletja od 1860 do 1870 ♪
  12.      šestdesetína  -e ž (í) del na šestdeset enakih delov razdeljene celote: šestdesetina vsote ♪
  13.      šestdesetínka  -e ž (ȋ) del na šestdeset enakih delov razdeljene celote: šestdesetinka vsote / šestdesetinka minute ♪
  14.      šéstdesetléten  -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) 1. star šestdeset let: še ne šestdesetleten je hudo zbolel; šestdesetletna ženska 2. ki traja šestdeset let: šestdesetletno delovanje društva ♪
  15.      šéstdesetlétnica  -e ž (ẹ̑-ẹ̑) 1. šestdeseta obletnica: praznovati šestdesetletnico; ob šestdesetletnici je bil odlikovan 2. šestdeset let stara ženska: poročil se je s šestdesetletnico ♪
  16.      šéstdesetlétnik  -a m (ẹ̑-ẹ̑) šestdeset let star moški: zdrav šestdesetletnik ♪
  17.      šéstdnéven  -vna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) ki traja šest dni: šestdnevno potovanje ♪
  18.      šestér  -a -o štev. (ẹ̑) redko ki je šestih vrst: v tej vinski kleti prodajajo šestero vino ♪
  19.      šesterák  -a m (á) lov. jelen ali srnjak, ki ima na vsakem rogu po tri odrastke: ustreliti šesteraka / nepravilni šesterak ki ima na enem rogu tri odrastke, na drugem pa manj ♪
  20.      šestérec  in šestêrec -rca m (ẹ̑; ȇ) geom. telo, ki ga omejuje šest kvadratov; kocka: narisati šesterec ◊ lit. verz s šestimi zlogi ♪
  21.      šibína  -e ž (í) star. šiba: odrezal je ravno šibino; leskova, vrbova šibina ♪
  22.      širokogrúdnost  -i ž (ú) knjiž., ekspr. širokosrčnost: s širokogrudnostjo si je pridobil naklonjenost sodelavcev ♪
  23.      škandálček  -čka m (ȃ) ekspr. manjšalnica od škandal: ta časopis rad piše o škandalih in škandalčkih / privoščiti si ljubezenski škandalček ♪
  24.      škóljkarstvo  -a s (ọ̑) dejavnost školjkarjev: razvoj školjkarstva ♪
  25.      škripálo  -a s (á) slabš. glasbilo, zlasti violina: kdaj bo utihnilo to škripalo ♪

   3.174 3.199 3.224 3.249 3.274 3.299 3.324 3.349 3.374 3.399  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA