Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

23 (3.024-3.048)



  1.      rjavolás  in rjavolàs -ása -o prid. (; á) ki ima rjave lase: rjavolas fant
  2.      ročín  -a m () zgod., v stari Avstriji zbirka listin s privilegiji deželnega plemstva: vsebina ročina / deželni ročin
  3.      rogovína  -e ž (í) roževina: obrezati rogovino na parkljih / okviri očal iz rogovine
  4.      rokovnjáščina  -e ž (ā) 1. v prvi polovici 19. stoletja posebna, drugim ljudem nerazumljiva tipična govorica rokovnjačev: pogovarjali so se v rokovnjaščini 2. ekspr. jezikovno mešana, nerazumljiva govorica: spakoval se je v mešanici narečja in rokovnjaščine
  5.      ropotíja  -e ž () 1. nav. ekspr. nekoristne, odvečne stvari: odpeljati ropotijo na odpad; polomljeno pohištvo in druga ropotija; soba je polna stare ropotije; pren. pozabil sem že vso učenjaško ropotijo 2. nav. slabš. malo vredni drobni predmeti: pobral je svojo ropotijo v nahrbtnik in odšel; stojnice s pisano ropotijo; zložila je šolsko ropotijo iz torbe // predmeti sploh: njena bahava ropotija v stanovanju
  6.      róžarica  -e ž (ọ̑) knjiž., redko ženska, ki prodaja rože na stojnici: rožarice s polnimi vozički rož // zeliščarica: zdravilne čaje kupuje pri znani rožarici
  7.      roženíca 1 -e ž (í) 1. anat. sprednja, prozorna, nekoliko izbočena plast zrkla: vnetje roženice; roženica in beločnica / očesna roženica 2. nekdaj posoda iz roga, navadno za sol ali tekočino: napolniti roženice s pijačo
  8.      roženíca 2 -e ž (í) nar. vzhodno škarnik, špirovec: stesati roženice
  9.      roženíčen  -čna -o () pridevnik od roženica1: roženična napaka
  10.      roženína  -e ž (í) trdo tkivo, ki sestavlja rogove, nohte, lase; roževina: kopitna roženina / porezati volu roženino na parkljih // snov iz tega tkiva: okviri očal iz roženine / prodajati roženino izdelke iz te snovigozd. gostejši in temnejši les na zakrivljenem delu debla ali na spodnji strani vej pri iglavcih
  11.      roženínast  -a -o prid. (í) redko roževinast, rožén: očala z roženinastimi okviri
  12.      róženkranc  in róženkránc -a [žǝn] m (ọ̑; ọ̑-) star. rožni venec: moliti roženkranc / imeti v rokah roženkranc
  13.      róženkravt  -a [žǝn] m (ọ̑) lončna rastlina z dišečimi dlakavimi listi in drobnimi vijoličastimi cveti: vejica roženkravta; nageljni, roženkravt in rožmarin
  14.      roženvênski  -a -o [žǝn] prid. (ē) rel. rožnovenski: roženvenska nedelja
  15.      róževec  -vca m (ọ̑) min. poldrag kamen rožnate barve: mizica iz roževca
  16.      roževína  -e ž (í) trdo tkivo, ki sestavlja rogove, nohte, lase: roževina na parkljih se obrablja; obrezati kopitno roževino; plast roževine; počasna rast roževine // snov iz tega tkiva: glavnik iz roževine / umetna roževina
  17.      rudonôsen  -sna -o prid. (ó ō) knjiž. rudnat: rudonosne zemeljske plasti
  18.      rusobrádec  -dca m () knjiž. rdečebradec: plečat rusobradec
  19.      sabotážen  -žna -o prid. () nanašajoč se na sabotažo: sabotažna skupina / sabotažne akcije na železniški progi; sabotažno dejanje, delovanje
  20.      sakramènt  medm. () pog. izraža močno podkrepitev trditve: sakrament, me je ujezil; če to ni nesramnost, sakrament
  21.      sámoanalíza  -e ž (-) analiza samega sebe, svojih dejanj: to ga je spodbudilo k samoanalizi; razumska samoanaliza
  22.      samomòr  -ôra m ( ó) dejanje, s katerim kdo namerno povzroči svojo smrt: samomor se ni posrečil; narediti samomor; fingiran samomor; samomor zaradi nesrečne ljubezni, neuspeha v šoli; samomor z obešenjem, strelom, utopitvijo / to je bil primer skupinskega samomora kitov // ekspr., navadno s prilastkom dejanje, s katerim se posredno povzroči propad česa: to bi bil duševni, kulturni, narodni samomor / mamila vodijo mlade v tihi samomor
  23.      sámoposêbiumévnost  -i ž (-é-ẹ́) knjiž. dejstvo, da je kaj sámo po sebi umevno: to je ugotavljal s prostodušno samoposebiumevnostjo / samoposebiumevnost narodne usmerjenosti
  24.      samostrélec  -lca m (ẹ̑) nekdaj vojak, oborožen s samostrelom: samostrelci in ščitonosci
  25.      sámozadovoljítev  -tve ž (-) knjiž. zadovoljitev samega sebe, svojih potreb: samozadovoljitev in samouresničitev

   2.899 2.924 2.949 2.974 2.999 3.024 3.049 3.074 3.099 3.124  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA