Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

23 (2.924-2.948)



  1.      prúski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na Pruse ali Prusijo: pruski militarizem; pruska miselnost / ekspr. pruski junker / ekspr. pruska disciplina zelo stroga disciplina 2. nestrok., v zvezi pruska kislina zelo strupena kislina, z vonjem po grenkih mandeljnih, strok. cianovodikova kislina
  2.      prúsnica  -e ž () bot. užitna goba, ki raste spomladi in katere meso ima duh po moki; majniška kolobarnica
  3.      prúsnik  -a m () star. prosnik: prusnik in druge ptice pevke
  4.      prúsovstvo  -a s () državna in politična pripadnost k Prusiji: poudarjal je svoje prusovstvo // miselnost, lastnosti Prusov: širjenje, vpliv prusovstva
  5.      prúštof  -a m (ú) zastar. suknjič, jopič: nositi pruštof; fantje s pruštofi čez ramo
  6.      prváčiti  -im nedov.) knjiž. biti prvi, vodilni: prvačiti med vrstniki; v družbi so prvačile ženske / prvačiti pri delu na polju
  7.      prvák  -a m (á) 1. posameznik ali moštvo, ki na višjem ali končnem, odločilnem tekmovanju doseže prvo mesto: postati prvak; kolesarski, smučarski, šahovski prvak; prvak v boksu, hokeju, plavanju; publ.: osvojiti naslov prvaka; branilec naslova prvaka / državni, olimpijski, republiški, svetovni prvak ♦ šport. absolutni prvak ne glede na kategorijo 2. nav. ekspr., navadno z rodilnikom kdor se posebno odlikuje v čem: prvak sodobne glasbe, proze / prvak znanja / prvak gledališča, opere 3. nav. mn. vodilni, najvplivnejši politiki na Kranjskem v drugi polovici 19. stoletja: vpliv prvakov; zborovanje prvakov / narodni prvaki // v nekaterih državah ugleden, vpliven član organizacije, stranke: policija je aretirala več sindikalnih prvakov; prvak konservativne, liberalne stranke 4. nav. mn., zool. najbolj razviti sesalci; primati: značilnosti prvakov
  8.      prvákinja  -e ž (á) ženska oblika od prvak: premagati prvakinjo; publ. osvojiti naslov prvakinje / državna, olimpijska, svetovna prvakinja / prvakinja baleta najvidnejša, glavna plesalka v baletni skupini; prvakinja opere najvidnejša, glavna pevka v operni skupini
  9.      prvakováti  -újem nedov.) star. biti prvi, vodilni: prvakovati med vrstniki / prvakovati v duševnem pogledu
  10.      prváški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na prvake ali prvaštvo: prvaško nastopanje / doseči tri prvaške naslove tri naslove prvaka / prvaška politika
  11.      prváštvo  -a s () 1. nav. slabš. dejstvo, da je kdo prvak: hlepel je po slavi in prvaštvu / politično prvaštvo 2. ekspr. prvaki, vodilni politiki: pri mizi je sedelo prvaštvo; omahljivo prvaštvo
  12.      pŕvček  -čka m () žarg. prvošolec: prvčki so prvič prestopili šolski prag
  13.      pŕvec  -vca m () čeb. prvi roj čebelje družine: močen prvec
  14.      pŕvek  -vka m () star. prvina, sestavina: besede so prvki jezika / družina je osnovni prvek družbe ∙ redko zavrgel je vse prvke romana prve, začetne osnutke
  15.      prvénec  -nca m (ẹ́) 1. prvo leposlovno, umetniško delo koga: pisateljev prvenec je doživel velik uspeh; dramski, pesniški prvenec; režiserjev prvenec / publ. tovarna avtomobilov je predstavila svoje prvence prve avtomobile določenega tipa 2. knjiž. prvorojenec: mati s prvencem v naročju ◊ bot. zdravilna rastlina s suličastimi listi in belimi cveti, Asperula odorata
  16.      prvénka  -e ž (ẹ́) knjiž. prva pesem, knjiga koga: prvenki so sledile nove, boljše pesmi
  17.      prvénstven  -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na prvenstvo: ta dejavnost ima še zmeraj prvenstven položaj / prvenstvena nogometna tekma ♦ alp. prvenstveni vzpon vzpon po smeri, ki je ni še nihče preplezal; šport. prvenstveno kolo 2. publ. glaven, prednosten: prvenstvena naloga je skrb za zdravje / prvenstveno zanimanje za glasbo ga je oviralo pri učenju / to dejanje je prvenstvenega pomena je zelo pomembno prvénstveno prisl., publ. zlasti, predvsem: v knjigi se avtor opira prvenstveno na svoje spomine
  18.      pŕvoligáš  -a m (-á) žarg., šport. društvo, klub, moštvo, ki tekmuje v prvi ligi: poročila o tekmah prvoligašev
  19.      psihológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za psihologijo, dušeslovec: razvil se je v pomembnega psihologa / dober pisatelj je tudi dober psiholog ♦ psih. industrijski psiholog; šol. šolski psiholog
  20.      pubertétniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pubertetnike: pubertetniški glas; pubertetniška trma / pubertetniška doba
  21.      pulzátor  -ja m () teh. 1. stroj za preizkušanje trdnosti materiala z enakomerno se spreminjajočim obremenjevanjem: delati s pulzatorjem / univerzalni pulzator 2. del molznega stroja, ki s stiskanjem in sproščanjem uravnava izsesavanje mleka iz vimena: zamenjati pulzator / elektromagnetni, pnevmatični pulzator
  22.      pustív  prisl. () star., v zvezi v pustiv iti zapustiti (moža): žena mu je šla v pustiv / kmetje so šli v pustiv za delom po svetu, v tujino
  23.      rábičen  -čna -o prid. (á) med., vet. ki ima steklino: rabični bolnik
  24.      rádijski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na radio: a) radijska navigacija; radijsko usmerjanje izstrelka / razvoj radijske tehnike b) imeti radijsko zvezo z ladjo, letalom / motnje pri radijskem sprejemu / radijski aparat; radijski oddajnik, sprejemnik; radijska postaja / radijski naročniki c) radijski prenos tekme / radijske novice, oddaje / radijska igra / radijski poslušalci č) radijski napovedovalec, novinar / radijski orkester; radijski studio ◊ astr. radijski teleskop elektronska naprava z anteno za sprejemanje radijskega sevanja iz vesolja; radijska astronomija astronomija, ki raziskuje radijsko sevanje nebesnih teles; fiz. radijski valovi elektromagnetni valovi z valovno dolžino od 1 mm do 10 km; radijsko sevanje; teh. radijski lokator radar
  25.      radoználost  -i ž (á) knjiž. radovednost: premagala jo je radoznalost / radoznalost žensk / z radoznalostjo se poglabljati v knjige z željo po znanju

   2.799 2.824 2.849 2.874 2.899 2.924 2.949 2.974 2.999 3.024  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA