Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

23 (2.876-2.900)



  1.      prstnína  -e ž () agr. rastlina, ki ima užitne dele v prsti, zemlji: krompir, repa in druge prstnine
  2.      pŕš  -a m () pršec, pršavica: mrzel prš ji je močil lase / prš morskih valov / burja je dvigovala snežni prš visoko nad smreke
  3.      pŕša  -e ž (ŕ) star. prha: stala je pod pršo / prša morskega vala
  4.      pršánje  -a s () nar. pršenje: pršanje je prenehalo / pršanje se je spremenilo v gost dež
  5.      pršáti  -ím nedov. (á í) nar. pršeti: cel dan je pršalo / slap je pršal na vse strani
  6.      pršávica  tudi pŕšavica -e ž (; ŕ) padavina v obliki drobnih, navadno gostih vodnih kapelj: pršavica ji je močila obraz; megla se je zgostila v pršavico // drobne, razpršene kaplje sploh: nad slapom se je iskrila pršavica; pršavica valov
  7.      pŕšec  -šca m () padavina v obliki drobnih, navadno gostih vodnih kapelj: pršec se je spremenil v ploho / veter z rahlim pršcem // drobne, razpršene kaplje sploh: nad vodometom je lebdel pršec; pren., knjiž. stala sta pod pršcem reklamne svetlobe
  8.      pŕšen  -šna -o prid. () nanašajoč se na prho: pršna cev / pršna kopel ● knjiž. pršni sneg suh sneg, ki se ob vetru, premiku razprši po zrakualp. pršni plaz plaz suhega snega, ki se v gostem oblaku razprši po zraku
  9.      pršênje  -a s (é) glagolnik od pršeti ali pršiti: med pršenjem je naletaval sneg; pršenje iz megle / ekspr. pršenje svetlobe / pršenje sobnih rastlin
  10.      pršéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. brezoseb. padati iz oblakov v obliki drobnih, navadno gostih vodnih kapelj: začelo je pršeti / v osebni rabi iz megle je pršel rahel dež 2. leteti v obliki drobnih kapelj, delcev: curek vodometa je pršel v zrak; ob govorjenju mu je slina pršela iz ust / iskre pršijo / ekspr. jeza mu prši iz oči pršèč -éča -e: pršeč dež
  11.      pršíca  -e ž (í) nav. mn., zool. droben zajedavec, ki sesa rastlinske ali živalske sokove, Acarina: uničevati pršice; pršice na rastlinah, živalih / kokošja pršica; sadna pršica ◊ agr. pršica zajedavec, ki sesa sok na spodnji strani listov; hruševa pršica ki povzroča zelenkasto rumene nabrekline, zlasti na listih hruševih sadik
  12.      pršìč  -íča m ( í) suh, droben sneg: ponoči je zapadlo veliko pršiča; smučati se po pršiču
  13.      pršíčast  -a -o prid. (í) podoben pršiču: padal je droben, pršičast sneg
  14.      pršíčav  -a -o tudi pršičàv -áva -o prid. (í; á) agr., vet. ki ima pršice: pršičava trta
  15.      pršíčavost  tudi pršičávost -i ž (í; á) agr., vet. bolezen, ki jo povzročajo pršice: pri čebelah se je pojavila pršičavost; pršičavost vinske trte
  16.      pršílec  -lca [lc in c] m () pršilnik: pršilec za sobne rastline
  17.      pršílen  -lna -o prid. () namenjen za pršenje, razprševanje: pršilna cev; pršilne naprave
  18.      pršílka  -e [tudi k] ž () pršilnik: škropiti sobne rastline s pršilko / parfumska pršilka
  19.      pršílnik  -a m () priprava, ki razprši tekočino na zelo drobne kapljice: škropiti sadno drevje s pršilnikom / pršilnik za parfum
  20.      pršílo  -a s (í) 1. sredstvo, ki pri uporabi prši, se razpršuje: izdelovati pršila; uporaba pršil v kmetijstvu 2. kemično sredstvo, shranjeno v manjši posodi pod tlakom, ki se pri uporabi razpršuje: pazite, da pršilo ne pride v oči; pršilo proti komarjem; olja, emulzije, pršila in druga zaščitna sredstva za sončenje / lak v obliki pršila // posoda s takim kemičnim sredstvom: pršilo je prazno
  21.      pršíti  -ím nedov. ( í) 1. brezoseb. padati iz oblakov v obliki drobnih, navadno gostih vodnih kapelj: začelo je pršiti; spet prši / iz megle prši / v osebni rabi dež je pršil ves dan 2. leteti v obliki drobnih kapelj, delcev: curki vodometa so pršili v zrak / iskre pršijo na vse strani 3. ekspr. povzročati, da se kaj spreminja v drobne leteče kaplje, delce: veter je pršil valove / burja prši sneg 4. s pršenjem močiti, vlažiti: pršiti rastline z vodo ● ekspr. škrjanček veselo prši drobi; ekspr. voda pada v tolmun in se prši v milijone kapljic se razpršuje
  22.      pršív  -a -o prid. ( í) ki se ob vetru, premiku razprši po zraku: smučar je zapeljal v pršiv sneg
  23.      pršívec  -vca m () redko pršič: zapadlo je trideset centimetrov pršivca
  24.      pršút  -a m () svinjsko stegno, presušeno na zraku: obesiti pršut na tram / sendvič s pršutom ♦ gastr. kraški pršut
  25.      pršútar  -ja m () agr. prašič mesnate pasme, ki se goji za pršut: bekoni in pršutarji

   2.751 2.776 2.801 2.826 2.851 2.876 2.901 2.926 2.951 2.976  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA