Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

23 (2.774-2.798)


  1.      pretísk  -a m (ȋ) glagolnik od pretiskati: pretisk bankovcev, znamk / komisija za pretiske ● redko pretisk iz letopisa ponatis ◊ filat. z dodatnim, kasnejšim tiskanjem nastala sprememba številke, ki označuje nominalno vrednost ♪
  2.      pretiskár  -ja m (á) nekdaj kdor se poklicno ukvarja s prenašanjem odtisov na tiskovno ploščo: litograf in pretiskar ♪
  3.      pretískati  -am dov. (í) 1. natisniti kaj čez kaj, kar je že natisnjeno: pretiskati naslov / pretiskati bone 2. ponovno potiskati: pretiskati papir s kričečimi barvami pretískan -a -o: pretiskano besedilo ♦ filat. pretiskana znamka znamka, na kateri je z dodatnim, kasnejšim tiskanjem spremenjeno besedilo ali številka, ki označuje nominalno vrednost ♪
  4.      pretiskávati  -am nedov. (ȃ) tiskati kaj čez kaj, kar je že natisnjeno: pretiskavati vrednotnice, znamke ♪
  5.      pretísniti  -em dov. (í ȋ) zelo stisniti, navadno čez sredino: pretisniti korenino, žilo; vrv je ujetniku pretisnila roke; pretisniti se čez pas; po nesreči si je pretisnil prst / hlod ga je pretisnil čez prsi ● redko pretisniti zmes skozi sito pretlačiti pretísniti se ekspr. s težavo priti skozi kaj ozkega, ovirajočega: pretisniti se skozi luknjo / mirno se je pretisnila mimo njega pretísnjen -a -o: čez pas, v pasu pretisnjena ženska; zdelo se mu je, da ima vse prsi pretisnjene ♪
  6.      pretísnjenost  -i ž (ȋ) stanje pretisnjenega: pretisnjenost telesa, žile ♪
  7.      pretiščáti se  -ím se dov. (á í) ekspr. preriniti se: pretiščati se skozi ozko luknjo ♪
  8.      preučeválen  -lna -o prid. (ȃ) proučevalen: preučevalne metode dela / ugotovitve preučevalne skupine ♪
  9.      prevéncija  -e ž (ẹ́) knjiž. dejavnost, ki se ukvarja s preprečevanjem bolezni, nesreč, požarov in z zaščito pred njimi; preventiva: ukvarjati se s prevencijo; vprašanja splošne prevencije // preprečevanje, zaščita: te ugotovitve nakazujejo, kakšna mora biti prevencija; prevencija hrbteničnih obolenj / oddelek za prevencijo splava ◊ jur. generalna prevencija odvračanje ljudi od kaznivih dejanj z zagrozitvijo s kaznimi; specialna prevencija odvračanje obsojenega storilca od izvršitve novega kaznivega dejanja ♪
  10.      prevózniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prevoznike ali prevozništvo: prevozniško podjetje / prevozniška pogodba ♪
  11.      prezébati  -am nedov. (ẹ́) večkrat, dalj časa čutiti hud mraz: marsikdaj so prezebali in stradali; letos so ptiči zelo prezebali / ekspr.: vso noč je prezebal na pragu; prezeba v sami srajci / ekspr. zakurila je peč, da družina ne bi prezebala da je ne bi zeblo prezebajóč -a -e: prezebajoči otroci so se mu zasmilili ♪
  12.      prežívljanje  -a s (í) glagolnik od preživljati: preživljanje prostega časa / preživljanje kriz / sredstva, stroški za preživljanje družine ♪
  13.      priboríti  -ím dov., pribóril (ȋ í) 1. z oboroženim spopadom, bojem priti do česa: priborili so nam svobodo, zmago; priboriti si mir z orožjem 2. s prizadevanjem priti do česa: priboriti enakopravnost slovenskemu jeziku; priboriti premoženje za otroke; priboriti se do spoznanja; priboriti si pravico, priznanje, ugled priborjèn -êna -o: težko priborjena svoboda ♪
  14.      pridévniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pridevnik: pridevniške izpeljanke / pridevniška beseda beseda, ki se ravna v spolu, sklonu in številu po samostalniku; pridevniška pripona; pridevniška sklanjatev sklanjatev pridevnika, pridevniške besede; taka sklanjatev samostalnika ♪
  15.      priganjáč  -a m (á) 1. kdor priganja, goni živino: priganjači pokajo z biči; priganjači mul; slišalo se je vpitje priganjačev 2. slabš. kdor zahteva, poskuša doseči, da kdo hitreje dela: na delu so jim dali priganjača / nadzornik je bil pravi priganjač / politični, režimski priganjači agitatorji 3. redko kdor goni divjad pred stojišče lovca; gonjač: lovci so ga najeli za priganjača ♪
  16.      prijátel  -tla -o [ǝu̯] prid. (ȃ) pog., v povedni rabi ki čuti do koga veliko naklonjenost: zelo sta prijatla in si pomagata; dolgo so bile prijatle ♪
  17.      priklônček  tudi priklónček -čka m (ȏ; ọ̑) manjšalnica od priklon: deklica je naredila priklonček in odšla iz sobe ♪
  18.      prikmetováti  -újem in prikmétovati -ujem dov. (á ȗ; ẹ́) s kmetovanjem priti do česa: prikmetoval je toliko, da bo lahko plačal davke ♪
  19.      prikobacáti  -ám dov. (á ȃ) kobacajoč priti: otrok je prikobacal čez prag; počasi prikobaca k očetu // ekspr. nerodno, okorno priti: prikobacati na vrh; bil je tako pijan, da se je komaj prikobacal v hišo ♪
  20.      prikobáliti se  -im se in prikobáliti -im dov. (ā ȃ) ekspr. nerodno, okorno priti: iz brloga se je prikobalil medved / prikobaliti se čez klop ♪
  21.      prikolesáriti  -im dov. (á ȃ) ekspr. pripeljati se s kolesom: po cesti so prikolesarili otroci / na cilj je prikolesaril prvi ♪
  22.      prikólica  -e ž (ọ̑) vozilo brez lastnega pogona, ki se pripne, priključi k vlečnemu vozilu, zlasti za prevažanje tovora: pripeti prikolico; naložiti na prikolico; tritonska prikolica / avtomobilska, traktorska prikolica ♦ agr. nakladalna prikolica; teh. enoosna prikolica; tur. počitniška ali stanovanjska prikolica hiši podobno vozilo brez lastnega pogona za prebivanje, prenočevanje, zlasti na počitnicah // vozilo brez lastnega pogona, ki se pritrdi ob motorno kolo, za spremljevalca: sesti v prikolico; dirke motorjev s prikolicami ● ekspr. ni hotel biti samo prikolica, zato je družbo zapustil biti odvečen, neenakopraven član; pog., šalj. njegova prikolica se je nekaj razburjala, pa jo je hitro utišal njegova žena, spremljevalka ♪
  23.      prikóličar  -ja m (ọ̑) 1. kdor vozi zlasti tovornjak s prikolico: prometna nesreča se je zgodila zaradi preutrujenosti prikoličarja 2. žarg., avt. vozilo, zlasti tovornjak s prikolico: že dve leti vozi prikoličarja 3. pog. stanovalec v počitniški prikolici: v kampu je bilo največ prikoličarjev 4. šport. tekmovalec z motornim kolesom s prikolico: na dirki je nastopilo tudi več prikoličarjev ♪
  24.      prikolovrátiti  -im dov. (á ȃ) ekspr. nespretno, opotekaje se priti: pijan je prikolovratil domov; prikolovratil je sredi noči / iz mesta je prikolovratila s kolesom se je pripeljala ♪
  25.      prikomandírati  -am dov. (ȋ) nižje pog. dobiti, priskrbeti: prikomandiral mu je delo; iz doline je prikomandiral vino ♪

   2.649 2.674 2.699 2.724 2.749 2.774 2.799 2.824 2.849 2.874  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA